Dandanes je v Ljubljani ostalo le malo sledi za nemško manjšino in le redki Ljubljančani vedo, da je sploh obstajala. V določenem času se je za Nemce imela skoraj petina Ljubljančanov, prevladujoč kulturni pečat pa je mestu nemška kultura dajala vse do začetka 20. stoletja. V ustavni dobi avstrijske monarhije se je nacionalizem hitro razširil med vsemi sloji prebivalstva, to pa je v Ljubljani privedlo do nastanka dveh narodnih skupnosti, ki sta medsebojno tekmovali na vseh področjih, včasih pa bili boj na življenje in smrt. V tem boju so se ljubljanski oziroma kranjski Nemci izkazali za dokaj žilave. Njihov gospodarsko-finančni in kulturni vpliv je bil tudi po občutnem upadu njihove politične moči v Taaffejevi dobi zelo velik, nemščina pa je ostala uradni deželni jezik vse do konca monarhije. Do konca prve svetovne vojne so kranjski Nemci ohranili fantastične ambicije, da Slovencem odrečejo pravico do samoodločbe in jih prisilijo, da se utopijo v novonastali Nemčiji ali vsaj nemški Avstriji. Dr. Dragan Matić je v predavanju Nemci v Ljubljani 1861-1918, ki je potekalo 13. decembra 2012 predstavil nekaj zanimivosti iz zgodovine ljubljanskih oziroma kranjskih Nemcev, ki pričajo o njihovem vzponu, antagonizmu s Slovenci in obračunu z nemško skupnostjo, ki ga je ta doživela s slovenske strani v novi jugoslovanski državi.