Avtor se ukvarja z vprašanjem odnosa med osebnim in javnim v izseljenski korespondenci, s teoretičnega in praktičnega vidika. Analizira vrste slovenskih izseljenskih korespondenc iz 19. in 20. stoletja, objavlja tudi 4 primere pisem, ki odražajo različne tipe osebnih in javnih pisem. Odkriva široko paleto izseljenske korespondence, kjer se prepleta osebno z javnim, vsebinsko z formalnim. Še najbolj jasni kategoriji sta t. i. osebno družinsko pismo kot primer osebnega in odprto pismo kot primer samo javnosti namenjenega pisma.