Avtor skuša odgovoriti na vprašanje, kakšna mora biti v luči teorij fašizma družba, ki naj
strukturno preprečuje njegovo pojavljanje. V prispevku pojasnjuje družbene mehanizme, ki so
npr. omogočili Auschwitz. Ob tej analizi nikakor ni mogel mimo teoretskih interpretacij
fašizma in struktur tretjega rajha. Pri tem teoretske razlage fašizma ne posredujejo le
informacij o fašizmu kot množičnem gibanju in o njegovi povezanosti s tradicionalnimi
elitami meščanske družbe. Z njimi lahko opredelimo tudi družbenopolitične pogoje, pod
katerimi je nevarnost fašizma najmanjša. V tem smislu lahko torej predstavljajo normativno
orientacijsko pomoč pri političnem izobraževanju.