Izganjanje jazza iz slovenske glasbene scene po drugi svetovni vojni

Avtor(ji): Gabrič, Aleš
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2009
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)


  • Podroben opis

    S prihodom Komunistične partije na oblast leta 1945 se je v Jugoslaviji/Sloveniji zaostril odnos do zahodnih kulturnih vplivov. Na glasbeni sceni je postala sinonim nezaželenih zahodnih vplivov jazz glasba. V obdobju popolnega posnemanja sovjetskega kulturnega modela so oblasti na različne načine onemogočale izvajanje jazza, po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa se je ta vrnil na program Radia Ljubljana. Polemike o tem, ali je jazz sprejemljiv za slovensko kulturno sceno, so se začele leta 1951, ko je oblast nakazala, da jazz glasbe ne bo več na silo izganjala iz programov kulturnih ustanov. Odnos do jazza je v petdesetih letih še nekajkrat zaznamoval razprave različnih političnih organov in polemik v medijih. Ob prelomu v šestdeseta leta je slovensko politično vodstvo dokončno spoznalo, da z jazzom v Sloveniji pravzaprav ni nič narobe.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/15146
    • dcterms:title
      • Izganjanje jazza iz slovenske glasbene scene po drugi svetovni vojni
    • dcterms:alternative
      • Banishing Jazz from the Slovenian Music Scene after World War II
    • dcterms:creator
      • Aleš Gabrič
    • dcterms:subject
      • Slovenija
      • politika
      • kulturna politika
      • jazz
      • popularna glasba
      • cenzura
      • Slovenia
      • politics
      • cultural policy
      • jazz
      • popular music
      • censorship
    • dcterms:abstract
      • S prihodom Komunistične partije na oblast leta 1945 se je v Jugoslaviji/Sloveniji zaostril odnos do zahodnih kulturnih vplivov. Na glasbeni sceni je postala sinonim nezaželenih zahodnih vplivov jazz glasba. V obdobju popolnega posnemanja sovjetskega kulturnega modela so oblasti na različne načine onemogočale izvajanje jazza, po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa se je ta vrnil na program Radia Ljubljana. Polemike o tem, ali je jazz sprejemljiv za slovensko kulturno sceno, so se začele leta 1951, ko je oblast nakazala, da jazz glasbe ne bo več na silo izganjala iz programov kulturnih ustanov. Odnos do jazza je v petdesetih letih še nekajkrat zaznamoval razprave različnih političnih organov in polemik v medijih. Ob prelomu v šestdeseta leta je slovensko politično vodstvo dokončno spoznalo, da z jazzom v Sloveniji pravzaprav ni nič narobe.
      • As the Communist Party took over the power in 1945, in Yugoslavia/Slovenia the attitude to the cultural influences of the West became tenser. On the music scene, jazz became synonymous of unwanted Western influences. In the period of total imitation of the Soviet cultural model, the authorities prevented the performance of jazz in various ways, but after the Cominform dispute between Yugoslavia and the Soviet Union, jazz returned to the programme of Radio Ljubljana. The controversy whether jazz was acceptable for the Slovenian cultural scene started in 1951, when the authorities indicated they would not forcefully banish jazz from the programmes of cultural institutions. The attitude towards jazz in the 1950s was the subject of several discussions within various political bodies and debates in the media. At the turn of the 1950s, the Slovenian political leadership finally realised that there was actually nothing wrong with jazz in Slovenia.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:15146
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf