Na temelju časopisnih virov (Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj, Edinstvo) in arhivskega
gradiva učiteljskega društva predstavlja avtor depolitizacijo učiteljske organizacije Udruženje
jugoslovanskega učiteljstva (UJU) in ponovno enotnost strokovnega/sindikalnega povezovanja
učiteljev na Slovenskem. Sprva je zveza slovenskih učiteljskih društev (Zaveza slovenskih
učiteljskih društev, 1889) združevala vse osnovnošolsko učiteljstvo; konec 19. stoletja
pa se je ta učiteljska stanovska organizacija politično usmerila izrazito liberalno, zato so
katoliško misleči učitelji osnovali svojo društveno zvezo (Slomškova zveza 1900-1926).
Politizacija učiteljstva je koristila obema glavnima političnima strankama, učiteljskemu
stanu pa ne. Depolitizacija večinske slovenske učiteljske organizacije (UJU, poverjeništvo
Ljubljana) je uspela šele leta 1926 s prizadevanji učiteljev s Koroške in Štajerske, ko so na
njihovo pobudo so na zborovanju v Celju julija 1926 sprejeli deklaracijo o depolitizaciji. Ta
je omogočala vključevanje učiteljstva različnih idejnih in političnih usmeritev v učiteljska
društva UJU. Katoliško usmerjeni učitelji so se jim pridružili in konec leta 1926 je prenehala
dvojnost stanovskih povezovanj slovenskega učiteljstva.