Primorsko in postojnsko gospodarstvo v času med obema svetovnima vojnama

Avtor(ji): Prinčič, Jože
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2009
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)


  • Podroben opis

    Po koncu prve svetovne vojne je začelo gospodarsko življenje na Primorskem in Notranjskem teči po drugačnih tirnicah kot v matični domovini. Z italijansko zasedbo so bile postavljene nove meje gospodarske dejavnosti, zaradi katerih je ta del prišel v slabši in predvsem podrejen položaj glede na druge pokrajine v Italiji. Še usodnejša okoliščina za njegov nadaljnji razvoj pa je bila gospodarska politika italijanske vlade. Slednja si je namreč prizadevala, da v čim večji meri izkoristi gospodarske danosti ter sistematično spodje gospodarsko moč slovenskega prebivalstva. Trije dejavniki so v času med obema svetovnima vojnama vplivali na gospodarski razvoj postojnskega okraja: prvi je bil strateški položaj ozemlja, drugi načrtna italijanska kolonizacija, tretji, ki je bil v določenem pogledu tudi pospeševalni dejavnik gospodarskega razvoja, sta bila meja in mejne povezave. V letih 1918 do 1941 so velik del jugoslovanskega blaga izvažali v Italijo po prometnih poteh postojnskega okraja, ki so predstavljale pot do industrije severne Italije.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/15128
    • dcterms:title
      • Primorsko in postojnsko gospodarstvo v času med obema svetovnima vojnama
    • dcterms:alternative
      • Economy of the Primorska Region and the Postojna County Between Both World Wars
    • dcterms:creator
      • Jože Prinčič
    • dcterms:subject
      • Primorska
      • Notranjska
      • gospodarstvo
      • slovensko-italijanski gospodarski odnosi
      • etnična bonifikacija
      • Zavod E.R.A. (Ente per la Rinascita delle tre Venezie)
      • italijanska kolonizacija
      • Postojna
      • Pivka
      • lesna industrija
      • Windischgraetz,
      • SICLA
      • Postojnska jama
    • dcterms:abstract
      • Po koncu prve svetovne vojne je začelo gospodarsko življenje na Primorskem in Notranjskem teči po drugačnih tirnicah kot v matični domovini. Z italijansko zasedbo so bile postavljene nove meje gospodarske dejavnosti, zaradi katerih je ta del prišel v slabši in predvsem podrejen položaj glede na druge pokrajine v Italiji. Še usodnejša okoliščina za njegov nadaljnji razvoj pa je bila gospodarska politika italijanske vlade. Slednja si je namreč prizadevala, da v čim večji meri izkoristi gospodarske danosti ter sistematično spodje gospodarsko moč slovenskega prebivalstva. Trije dejavniki so v času med obema svetovnima vojnama vplivali na gospodarski razvoj postojnskega okraja: prvi je bil strateški položaj ozemlja, drugi načrtna italijanska kolonizacija, tretji, ki je bil v določenem pogledu tudi pospeševalni dejavnik gospodarskega razvoja, sta bila meja in mejne povezave. V letih 1918 do 1941 so velik del jugoslovanskega blaga izvažali v Italijo po prometnih poteh postojnskega okraja, ki so predstavljale pot do industrije severne Italije.
      • After the end of World War I, the economic life in the Primorska and Notranjska regions started to take a different turn than in the homeland. With the Italian occupation, new limitations were imposed on the economic activities, which was why these parts ended up in a worse and especially subordinate position than the other Italian provinces. The economic policy of the Italian government was an even more fatal detriment for the further development of these regions. Namely, the Italian government endeavoured to take advantage of these lands' economic resources as much as possible, while systematically undermining the economic power of the Slovenian population. Three factors influenced the economic development of the Postojna county in the interwar period: the first one was the strategic position of this territory; the second the methodical Italian colonisation; while the third factor, which also promoted the economic development in a certain aspect, were the border and cross-border connections. From 1918 to 1941, a significant share of Yugoslav goods was taken to Italy through the transport paths of the Postojna county, which represented the way to the Northern Italian industry.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:15128
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf