"Želimo biti enakopravni in enakovredni državljani"

Gregorčev predlog jezikovnega zakona za zaščito nacionalnih manjšin iz leta 1899

Avtor(ji): Cvirn, Janez
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2009
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)


  • Podroben opis

    Štajerski državnozborski poslanec Lavoslav Gregorec je od začetka svoje poslanske kariere (1887) v državnem zboru večkrat zagovarjal idejo "narodne avtonomije", ki naj bi jo dosegli s sprejemom izvršilnega zakona k členu XIX. državnega temeljnega zakona iz 21. 12. 1867. V državnem zboru je idejo narodne avtonomije podrobneje zagovarjal v govoru 3. maja 1887 in nato 17. aprila 1890. Spet jo je obnovil v času velike "jezikovne razprave" marca in aprila 1898, ki jo je spodbudila Thunova vlada. Svojo idejo je konkretiziral v obliki osnutka "jezikovnega zakona za zašito nacionalnih manjšin", ki ga je državnemu zboru predal 16. decembra 1899. Njegov predlog je eden izmed najzanimivejših poskusov za rešitev jezikovnega in nacionalnega vprašanja v času naraščajočih nacionalnih konfliktov v Avstriji.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/15120
    • dcterms:title
      • "Želimo biti enakopravni in enakovredni državljani"
      • Gregorčev predlog jezikovnega zakona za zaščito nacionalnih manjšin iz leta 1899
    • dcterms:alternative
      • "We want to be Citizens with Equal Rights"
      • Gregorec's Proposed Language Act for the Protection of National Minorities of 1899
    • dcterms:creator
      • Janez Cvirn
    • dcterms:subject
      • Avstro-Ogrska
      • nacionalni problemi
      • jezikovno vprašanje
      • Badenijeve jezikovne naredbe
      • Binkoštni program
      • Lavoslav Gregorec
      • Austro-Hungary
      • national issues
      • language issue
      • Badeni Language Ordinances
      • Whitsun Programme
      • Lavoslav Gregorec
    • dcterms:abstract
      • Štajerski državnozborski poslanec Lavoslav Gregorec je od začetka svoje poslanske kariere (1887) v državnem zboru večkrat zagovarjal idejo "narodne avtonomije", ki naj bi jo dosegli s sprejemom izvršilnega zakona k členu XIX. državnega temeljnega zakona iz 21. 12. 1867. V državnem zboru je idejo narodne avtonomije podrobneje zagovarjal v govoru 3. maja 1887 in nato 17. aprila 1890. Spet jo je obnovil v času velike "jezikovne razprave" marca in aprila 1898, ki jo je spodbudila Thunova vlada. Svojo idejo je konkretiziral v obliki osnutka "jezikovnega zakona za zašito nacionalnih manjšin", ki ga je državnemu zboru predal 16. decembra 1899. Njegov predlog je eden izmed najzanimivejših poskusov za rešitev jezikovnega in nacionalnega vprašanja v času naraščajočih nacionalnih konfliktov v Avstriji.
      • Since the beginning of his career as a Member of Parliament, Lavoslav Gregorec from Styria argued for the idea of "national autonomy" in the National Assembly many times, which was to be achieved by adopting an act implementing Article XIX of the Basic Act of 21 December 1867. He argued for the idea of national autonomy in more detail in his speech in the National Assembly on 3 May 1887 and then also on 17 April 1890. He restated his arguments in the time of the extensive "language discussion" in March and April 1898, encouraged by Thun's government. His ideas became more substantial when he prepared a draft "Language Act for the Protection of National Minorities", which he submitted to the National Assembly on 16 December 1899. His proposal was one of the most interesting attempts at solving the linguistic and national issues in the time of mounting national conflicts in Austria.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:15120
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf