"Slovenski" prostor na Ogrskem po obnovi ustavnega življenja

Značilnosti (ne)demokratizacije in (ne)pluralizacije na levi strani Mure (1861-1918)

Avtor(ji): Čuček, Filip
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2009
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)


  • Podroben opis

    V prispevku avtor analizira "slovenski del" Ogrske po obnovi ustavnega življenja v habsburški monarhiji v luči demokracije in demokratizacije družbe, ko se je tudi nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. Avtor je pokazal, da je nacionalizem med "Slovence" na levi strani Mure prodiral mnogo počasneje kot med tiste na desni strani reke. Povezava med obema bregovoma je obstajala že od šestdesetih let 19. stoletja naprej, vez pa so "narekovali" slovenski intelektualci iz Kranjske in Štajerske, ki so pravzaprav spoznavali ljudi onstran Mure. V času demokratizacije je ta ubirala na Ogrskem drugačno pot kot tista v avstrijskem delu monarhije. Če so cislitvanski Slovenci pred prelomom stoletja pridobili to ali ono pravico in svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje (na Kranjskem v začetku devetdesetih let, na Štajerskem po prelomu stoletja), pa se "Slovenci" na Ogrskem vse do propada dvojne monarhije niso politično organizirali, pač pa so bili v veliki meri prepuščeni madžarskemu nacionalnemu "valu". O jezikovni in kulturni enotnosti Prekmurcev z drugimi Slovenci lahko dejansko govorimo šele po prvi svetovni vojni.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/15119
    • dcterms:title
      • "Slovenski" prostor na Ogrskem po obnovi ustavnega življenja
      • Značilnosti (ne)demokratizacije in (ne)pluralizacije na levi strani Mure (1861-1918)
    • dcterms:alternative
      • "Slovenian" Space in Hungary after the Restoration of Constitutional Life
      • The Characteristics of (Non)democratisation and (Non)pluralisation on the Left Bank of the River Mura (1861-1918)
    • dcterms:creator
      • Filip Čuček
    • dcterms:subject
      • habsburška monarhija
      • Ogrska
      • Prekmurje
      • politična zgodovina
      • demokracija
      • nacionalizem
      • Habsburg Monarchy
      • Hungary
      • the Prekmurje region
      • political history
      • democracy
      • nationalism
    • dcterms:abstract
      • V prispevku avtor analizira "slovenski del" Ogrske po obnovi ustavnega življenja v habsburški monarhiji v luči demokracije in demokratizacije družbe, ko se je tudi nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. Avtor je pokazal, da je nacionalizem med "Slovence" na levi strani Mure prodiral mnogo počasneje kot med tiste na desni strani reke. Povezava med obema bregovoma je obstajala že od šestdesetih let 19. stoletja naprej, vez pa so "narekovali" slovenski intelektualci iz Kranjske in Štajerske, ki so pravzaprav spoznavali ljudi onstran Mure. V času demokratizacije je ta ubirala na Ogrskem drugačno pot kot tista v avstrijskem delu monarhije. Če so cislitvanski Slovenci pred prelomom stoletja pridobili to ali ono pravico in svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje (na Kranjskem v začetku devetdesetih let, na Štajerskem po prelomu stoletja), pa se "Slovenci" na Ogrskem vse do propada dvojne monarhije niso politično organizirali, pač pa so bili v veliki meri prepuščeni madžarskemu nacionalnemu "valu". O jezikovni in kulturni enotnosti Prekmurcev z drugimi Slovenci lahko dejansko govorimo šele po prvi svetovni vojni.
      • In the following contribution the author analyses the "Slovenian part" of Hungary after the restoration of the constitutional life in the Habsburg Monarchy in the light of democracy and democratisation of society, when nationalism kept increasingly asserting itself in the political life. The author demonstrates that nationalism was far slower to affirm itself among the "Slovenians" on the left bank of the river Mura as among those on the right bank. The link between both banks has existed since the 1860s and was "established" by the Slovenian intellectuals from Carniola and Styria, who were actually only getting to know the people on the other side of Mura. In the time of democratisation, the developments were different in Hungary as in the Austrian part of the Monarchy. If before the turn of the century the Cisleithanian Slovanians acquired certain rights and "transformed" their initial unification policy into a modern plural political party life (in Carniola in the beginning of the 1890s and in Styria after the turn of the century), the "Slovenians" in Hungary have not organised themselves politically until the very dissolution of the double monarchy. Instead they were largely left to the Hungarian national "wave". Only after World War I can we really start talking about the linguistic and cultural unity of the Slovenians from the Prekmurje region with the other Slovenians.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:15119
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf