"Panslavizem, panslavizem, bi se kričalo od vseh strani!"

K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788-1861

Avtor(ji): Zajc, Marko
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2009
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)


  • Podroben opis

    Ideja slovanstva je neločljivo povezana z razvojem slovenske nacionalne misli. Uporaba širšega, slovanskega pojma za preseganje deželnih in pokrajinskih meja je bila prisotna od prvih začetkov slovenskega nacionalizma, kar je bilo v tesni zvezi s sosednjim, nemškim elementom. Veliko vlogo imajo Herderjevi nazori o jeziku kot narodovem bistvu in njegovo hvaljenje Slovanov. V Evropi je po koncu Napoleonovih vojn zavladal splošen strah pred Rusijo. Nemško-avstrijska javnost je razlikovala tri vidike odnosa do Rusije: Rusija kot reakcionarna država (notranjepolitični vidik), Rusija kot slovanska sila (nacionalni vidik) ter Rusija kot ekspanzivna sila (zunanjepolitični vidik). V tem kontekstu je delovalo tudi slovensko narodno gibanje, ki se je moralo od začetka političnega delovanja otepati očitkov panslavizma in prorusizma.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/15118
    • dcterms:title
      • "Panslavizem, panslavizem, bi se kričalo od vseh strani!"
      • K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788-1861
    • dcterms:alternative
      • "Panslavism, Panslavism, Everybody Would Yell!"
      • On the History of Slavism, Slovenianism and the German Fear of Panslavism 1788-1861
    • dcterms:creator
      • Marko Zajc
    • dcterms:subject
      • Slovani
      • Germani
      • habsburška monarhija
      • slovenstvo
      • panslavizem
      • Slavs
      • Germans
      • Habsburg Monarchy
      • Slovenians
      • Panslavism
    • dcterms:abstract
      • Ideja slovanstva je neločljivo povezana z razvojem slovenske nacionalne misli. Uporaba širšega, slovanskega pojma za preseganje deželnih in pokrajinskih meja je bila prisotna od prvih začetkov slovenskega nacionalizma, kar je bilo v tesni zvezi s sosednjim, nemškim elementom. Veliko vlogo imajo Herderjevi nazori o jeziku kot narodovem bistvu in njegovo hvaljenje Slovanov. V Evropi je po koncu Napoleonovih vojn zavladal splošen strah pred Rusijo. Nemško-avstrijska javnost je razlikovala tri vidike odnosa do Rusije: Rusija kot reakcionarna država (notranjepolitični vidik), Rusija kot slovanska sila (nacionalni vidik) ter Rusija kot ekspanzivna sila (zunanjepolitični vidik). V tem kontekstu je delovalo tudi slovensko narodno gibanje, ki se je moralo od začetka političnega delovanja otepati očitkov panslavizma in prorusizma.
      • The idea of Slavism is inseparably linked with the development of the Slovenian national thought. The use of wider, Slavic notion to surpass provincial and regional borders was present since the very beginning of the Slovenian nationalism which was closely connected with the neighbouring German element. Herders's views on language as the essence of the nation and his praise of Slavs play an important role. At the end of Napoleon's Wars a general fear of Russia overcame Europe. Three different aspects of attitude towards Russia existed in the German-Austrian public: Russia as a reactionary state (internal policy aspect), Russia as a Slavic force (national aspect) and Russia as an expansive force (foreign policy aspect). The Slovenian national movement also operated in this context and had to struggle against being accused of Panslavism and Pro-Russianism from the beginning of its political action.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:15118
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf