Ideja slovanstva je neločljivo povezana z razvojem slovenske nacionalne misli. Uporaba
širšega, slovanskega pojma za preseganje deželnih in pokrajinskih meja je bila prisotna od
prvih začetkov slovenskega nacionalizma, kar je bilo v tesni zvezi s sosednjim, nemškim
elementom. Veliko vlogo imajo Herderjevi nazori o jeziku kot narodovem bistvu in njegovo
hvaljenje Slovanov. V Evropi je po koncu Napoleonovih vojn zavladal splošen strah pred
Rusijo. Nemško-avstrijska javnost je razlikovala tri vidike odnosa do Rusije: Rusija kot
reakcionarna država (notranjepolitični vidik), Rusija kot slovanska sila (nacionalni vidik) ter
Rusija kot ekspanzivna sila (zunanjepolitični vidik). V tem kontekstu je delovalo tudi
slovensko narodno gibanje, ki se je moralo od začetka političnega delovanja otepati očitkov
panslavizma in prorusizma.