logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Dve domovini / Two Homelands

Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku

Avtor(ji):Zvone Žigon
Soavtor(ji):Marjan Drnovšek (ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana
Vir(i):Dve domovini, 2002, št. 16
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:slovenski izseljenci, Afrika, Bližnji vzhod, Slovene emigrants, Africa, Near East
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Zvone Žigon je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Dve_domovini_16.pdf
Velikost:19.78MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file5086
Odpri
Prenesi
Opis
Število in pomen Slovencev, izseljenih v Afriko in na Arabski polotok, sta bistveno večja oziroma drugačna od predstav, ki jih ima o tem slovenska strokovna in širša javnost. O nepoznavanju oziroma odsotnosti te geografsko specifične skupine ali »kategorije« slovenskih izseljencev priča dejstvo, da je, če odštejemo redke pomembnejše publikacije kot na prim er Aleksandrinke Dorice Makuc, v Sloveniji mogoče najti zgolj redke časopisne članke, ki pišejo o Slovencih v tem delu sveta - večinoma na ravni potopisnih reportaž. Takšno stanje gre pripisati stereotipizirani marginalizaciji »črne celine« kot dela sveta, kjer se ne more dogajati nič zanimivega ali pozitivnega, pa tudi, resnici na ljubo, maloštevilnosti, razpršenosti in posledično neorganiziranosti Slovencev.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15072
    • naslov
      • Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku
      • Slovenes in Africa and on the Arabian peninsula
    • ustvarjalec
      • Zvone Žigon
    • soavtor
      • Marjan Drnovšek (ur.)
    • predmet
      • slovenski izseljenci
      • Afrika
      • Bližnji vzhod
      • Slovene emigrants
      • Africa
      • Near East
    • opis
      • Very little has been until the present written about Slovenes in Africa and on the Arabian Peninsula; thus the author has decided for a thorough research. In it he ascertains the quantitative dimensions of the presence of Slovenes and of their descendants, and Slovene culture in that space. Žigon observes standard, but to political-geographical circumstances adequate acculturation processes, particularly in members of the second generation of Slovene emigrants. He typologises the »categories« of Slovene emigrants by states, which he visited within the frame of the project, and in regard of cause for emigration, and age-social specifics. Thus Žigon studied in detail Slovene identity in Egypt, The South African Republic and in Kenya. In analysing individual typical groups he mentions Slovene female missionaries (and a missionary) in Egypt - missionary as a form of emigration is in this contribution not dealt with, yet the role of clerics was in preserving Slovene identity in Egypt of crucial significance. The article is given specific weight with the report on the presence at the foundation of the first modern society of Slovenes in the mentioned area (in Nairobi, Kenya, in November 2001), and on the first larger meeting of Slovenes in South Africa, which was soon followed by the foundation of a Slovene society (March 2002). The states in which a relatively large number of Slovenes live are: Egypt, The South African Republic, Kenya, Jordan and Israel; also to be mentioned are Ghana and Kuwait. We can find individual emigrants in other states, for example in Namibia, Tanzania, Zimbabwe, Botswana, Guinea Bissau, Algeria, Tunis etc.
      • Število in pomen Slovencev, izseljenih v Afriko in na Arabski polotok, sta bistveno večja oziroma drugačna od predstav, ki jih ima o tem slovenska strokovna in širša javnost. O nepoznavanju oziroma odsotnosti te geografsko specifične skupine ali »kategorije« slovenskih izseljencev priča dejstvo, da je, če odštejemo redke pomembnejše publikacije kot na prim er Aleksandrinke Dorice Makuc, v Sloveniji mogoče najti zgolj redke časopisne članke, ki pišejo o Slovencih v tem delu sveta - večinoma na ravni potopisnih reportaž. Takšno stanje gre pripisati stereotipizirani marginalizaciji »črne celine« kot dela sveta, kjer se ne more dogajati nič zanimivega ali pozitivnega, pa tudi, resnici na ljubo, maloštevilnosti, razpršenosti in posledično neorganiziranosti Slovencev.
    • založnik
      • Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd