Če govorimo o Slovencih na avstrijskem Štajerskem, pri tem mislimo:
1. na avtohtono slovensko govoreče prebivalstvo ob meji z Jugoslavijo, in sicer v petih vaseh Radgonskega kota, v občinah Klanjci (nem. Glanz) in Gradišče (Schlossberg) pri trgu Lučane ter v občinah Radvanje (Rothwein) in Mlake (Laaken) v okolici kraja Sobota (Soboth) na jugozahodu avstrijske Štajerske;
2. na slovenske priseljenke in priseljence v Gradcu, katerih korenine segajo
nazaj do druge polovice 19. stoletja.
Obe skupini sta bili že od konca prve svetovne vojne pod pritiskom nemško-nacionalnih obrambnih društev Schulverein in Südmark. V Gradcu je Südmark natančno opazoval delovanje slovenskega društva Čitalnica, ki je kot edino ostalo od nekoč številnih slovenskih organizacij v mestu. Nadzorovali so tudi slovensko govoreče prebivalstvo ob meji, kjer je žandarmerija že v dvajsetih letih izdelovala kataster o narodnem prepričanju posameznikov.
Ko so nacisti po Anšlusu marca 1938 prevzeli oblast, so bila tla že pripravljena za nadaljnje ukrepe za narodno homogenizacijo prebivalstva nekdanje avstrijske Štajerske. Preden je uporabila neposredno represijo, je nova oblast hotela zvedeti čim več o morebitnih sovražnikih. S tem namenom so nacistični študenti iz Gradca poleti 1938 v občini Klanjci raziskovali narodno sestavo lokalnega prebivalstva in njegov vpliv na morebitno osvajanje Spodnje Štajerske. Njihova ocena je bila negativna, in so zato zahtevali »umik manjvrednega ljudskega materiala« iz teh krajev. Tudi v Gradcu so nacisti najprej hoteli ugotoviti, koliko Slovencev živi v mestu in pri tem uporabili ljudsko štetje. Čitalnico so sprva pustili delovati, morala je samo prevzeti nov statut, ki je predpisoval strogo hierarhijo (»Führerprinzip«). Leta 1940 pa je Gestapo aretiral, zaslišal in izgnal tajnika društva študenta Danila Pirca, medtem ko je društvo prenehalo delovati malo pred napadom na Jugoslavijo. Morda je osvojitev vzhodne Slovenije rešila lokalno slovensko govoreče prebivalstvo ob dotedanji meji pred tem, da bi ga izgnali, saj so nacisti našli na slovenskem (Spodnjem) Štajerskem bolj bogato področje delovanja za svojo raznarodovalno politiko.