Celjsko nemštvo in poskus demokratizacije občinskega volilnega sistema na Spodnjem Štajerskem 1914

Avtor(ji): Cvirn, Janez
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1990
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Vasilij Melik (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Slovenci v Celju od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje v gospodarskem in socialnem pogledu hitro napredujejo, a so do razpada monarhije prešibki, da bi na občinskih volitvah uspeli z davčnim in inteligenčnim cenzusom ter ustnim glasovanjem. Glede na ekonomsko moč celjskega nemštva in na volilni sistem, ki izhaja iz zaščite interesov više obdavčenih, bi pomenila edino možnost za slovenski vstop v občinski odbor demokratizacija volilnega sistema. Nanjo Slovenci pomislijo šele tik pred izbruhom prve svetovne vojne, ko februarja 1914 v štajerskem deželnem zboru zahtevajo uvedbo proporcionalnega volilnega sistema in tajne volitve tudi za spodnještajerska avtonomna mesta (Maribor, Ptuj, Celje). Spričo odločnega nemškega nasprotovanja ne uspejo.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/14101
    • dcterms:title
      • Celjsko nemštvo in poskus demokratizacije občinskega volilnega sistema na Spodnjem Štajerskem 1914
    • dcterms:alternative
      • Celje German-Oriented Population and an Attempt of Democratisation of the Municipal Electoral System in Lower Styrla in 1914
    • dcterms:creator
      • Janez Cvirn
    • dcterms:subject
      • Celje
      • volilni sistem
      • Spodnja Štajerska
      • Nemci
    • dcterms:abstract
      • Although Slovenes in Celje developed rapidly from the 80-ies of the previous century on in economical and social sense, they were until the decay of the Monarchy too weak to be successful with tax and intelligence census and with oral voting at the municipal elections. Considering the economic power of the Celje German-Oriented residents, the only possible way of the Slovene entering into the municipal council would be to change the electoral system. The Slovenes considered this idea only before World War One, as they in February 1914 demanded in the Styrian Provincial Diet a proportional electoral system and secret elections for the Lower Styrian autonomous towns (Maribor, Ptuj, Celje). Due to determined opposition of the Lower-styrian German-oriented population they did not reach success.
      • Slovenci v Celju od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje v gospodarskem in socialnem pogledu hitro napredujejo, a so do razpada monarhije prešibki, da bi na občinskih volitvah uspeli z davčnim in inteligenčnim cenzusom ter ustnim glasovanjem. Glede na ekonomsko moč celjskega nemštva in na volilni sistem, ki izhaja iz zaščite interesov više obdavčenih, bi pomenila edino možnost za slovenski vstop v občinski odbor demokratizacija volilnega sistema. Nanjo Slovenci pomislijo šele tik pred izbruhom prve svetovne vojne, ko februarja 1914 v štajerskem deželnem zboru zahtevajo uvedbo proporcionalnega volilnega sistema in tajne volitve tudi za spodnještajerska avtonomna mesta (Maribor, Ptuj, Celje). Spričo odločnega nemškega nasprotovanja ne uspejo.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Vasilij Melik (odgovorni urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:135
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf