Avtor na podlagj obšjme literature in v manjši meri tudi arhivskih virov obravnava vprašanje ideoloških in političnih osnov za različne oblike in stopnje kolaboracije z okupacijskimi oblastmi med drugo svetovno vojno v nekaterih izbranih evropskih deželah. Konkretne zadevne primere nato na kratko primerja s položajem oziroma dogajanjem v zasedeni Sloveniji. Ugotavlja, da ima med omenjenimi ideološkimi pogoji v Zahodni Evropi in v baltiskih deželah poglavitno vlogo prisotnost nacističnih in skrajnih nacionalističnih gibanj. V tej zvezi je prihajalo tudi do poskusov ustvaritve neke vrste fašistične internacionale, ki jih je nacistčlno vodstvo kanaliziralo v boj za t. i. "Novo Evropo". Ponekod je bil zelo pomemben tudi antisemitizem, predvsem pa vse bolj izrazit antikomunizem oziroma strah pred prevlado Sovjetske zveze v Evropi. Slednje je v povezavi z nasilnim nastopanjem partizanstva značilno tudi za Slovenijo. Vsepovsod pa pri nastanku kolaboracije igra vlogo tudi oportunizem ter boj za preživetje, pri čemer gre oportunizem uvrščati med ideološke osnove Ie z veliko mero rezerve.