Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918-1919

Avtor(ji): Perovšek, Jurij
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2007
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Eno od najbolj žgočih vprašanj slovenskega naroda po razpadu Avstroogrske monarhije leta 1918, je bila združitev vseh delov slovenskega etničnega ozemlja v novi jugoslovanski državni skupnosti. Za vključitev Prekmurja v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so se izrekle vse tedanje slovenske politične stranke (katoliška Vseslovenska ljudska stranka, liberalna Jugoslovanska demokratska stranka in marksistična Jugoslovanska socialnodemokratska stranka), težnje po vključitvi v jugoslovansko državo pa so večkrat množično izrazili tudi Prekmurci. Boj za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS je izbojevala delegacija Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pri čemer so izstopali njeni slovenski člani, posebej izvedenec za Prekmurje dr. Matija Slavič. Slavič je na osnovi svojega velikega poznavanja narodnostnih, jezikovnih, zemljepisnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju pomembno pripomogel k odločitvi Vrhovnega sveta konference 9. julija 1919, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS. Z njegovo privolitvijo je 12. avgusta 1919 Prekmurje zasedlo jugoslovansko vojaštvo. Združitev Prekmurcev z narodno matico je bila dejanje najvišjega nacionalnega pomena in je eden od zgodovinskih temeljev ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, ki je bil postavljen še v času neposredno po koncu prve svetovne vojne.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/1319
    • dcterms:title
      • Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918-1919
    • dcterms:creator
      • Jurij Perovšek
    • dcterms:subject
      • Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
      • Kraljevina SHS
      • Madžarska
      • boj za meje
      • Prekmurje
      • pariška mirovna konferenca
      • trianonska mirovna pogodba
      • Rudolf Maister
      • Matija Slavič
      • slovenska politika
      • Kingdom of Serbs, Croats an Slovenes
      • Hungary
      • struggle for border
      • Paris Peace Conference
      • Treaty of Trianon
      • Slovene politics
      • Prekmurje
      • Rudolf Maister
      • Matija Slavič
    • dcterms:abstract
      • One of the vital issues for the Slovene natiofl after the disintegration of the Austro-Hungarian Empire in 1918 was the unification of all Slovene ethnic lands under a new Yugoslav state. One of such lands was also Prekmurje, whose integration with the main national territory was unanimously supported by all Slovene political parties - the Catholic oriented Slovene People's Party, the liberal oriented Yugoslav Democratic party and the Marxist oriented Yugoslav Social-Democratic Party. The Slovenes in Prekmurje themselves massively expressed the same determination on several occasions. The diplomatic battle for the formal annexation of Prekmurje to the Kingdom of SCS was won at the Paris Peace Conference through the efforts of the Yugoslav delegation. The main credit went to the Slovene members of the delegation and, in particular, Matija Slavic, an expert on Prekmurje. His vast knowledge of its ethnic, linguistic, geographic, economic and historical aspects decisively contributed towards the adoption of the resolution on 9 July 1919, with which the Conference's Supreme Council awarded Prekmurje to the Kingdom of SCS. With the Council's approval, the Yugoslav army occupied the region on 12 August 1919. The unification of the Prekmurje Slovenes with the main national body immediately after the First World War was an act of highest national significance. With it, one of the historical foundations for the territorial integrity of the present Republic of Slovenia had been laid.
      • Eno od najbolj žgočih vprašanj slovenskega naroda po razpadu Avstroogrske monarhije leta 1918, je bila združitev vseh delov slovenskega etničnega ozemlja v novi jugoslovanski državni skupnosti. Za vključitev Prekmurja v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so se izrekle vse tedanje slovenske politične stranke (katoliška Vseslovenska ljudska stranka, liberalna Jugoslovanska demokratska stranka in marksistična Jugoslovanska socialnodemokratska stranka), težnje po vključitvi v jugoslovansko državo pa so večkrat množično izrazili tudi Prekmurci. Boj za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS je izbojevala delegacija Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pri čemer so izstopali njeni slovenski člani, posebej izvedenec za Prekmurje dr. Matija Slavič. Slavič je na osnovi svojega velikega poznavanja narodnostnih, jezikovnih, zemljepisnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju pomembno pripomogel k odločitvi Vrhovnega sveta konference 9. julija 1919, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS. Z njegovo privolitvijo je 12. avgusta 1919 Prekmurje zasedlo jugoslovansko vojaštvo. Združitev Prekmurcev z narodno matico je bila dejanje najvišjega nacionalnega pomena in je eden od zgodovinskih temeljev ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, ki je bil postavljen še v času neposredno po koncu prve svetovne vojne.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odgovorni urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:874
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf