Pesti pravičnosti in harmonije v boju proti imperialistom

Avtor(ji): Mally, Eva
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2007
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/1318
    • dcterms:title
      • Pesti pravičnosti in harmonije v boju proti imperialistom
    • dcterms:creator
      • Eva Mally
    • dcterms:subject
      • Kitajska
      • dinastija Qing
      • imperializem
      • boksarska vstaja
      • zavezniška vojska
      • leto 1900
      • China
      • Qing Dynasty
      • imperialism
      • Boxer Uprising
      • allied army
      • year 1900
    • dcterms:abstract
      • After the invasion of the Chinese territory by Western imperialist forces in the nineteenth century, the Qing Dynasty was forced into signing agreements which heavily compromised its sovereignty. The Chinese people suffered numerous humiliations and defeats at the hand of the foreigners who ruthlessly imposed political, economic and cultural changes which clashed with the traditional Chinese values and views. They were met with strong resistance, culminating in 1900 with the so·called Boxer Uprising (or Rebellion). A popular anti-imperialist movement developed under the leadership of a clandestine society that called themselves 'Fists of Righteousness and Harmony' (Yihequan) and were known among foreigners as the Boxers. The movement also enjoyed the support of a xenophobic and conservative Empress Cixi who incorporated the rebels into her army and, on 19 June 1900, declared war on the imperialist powers. After almost two months of battles, the movement was finally suppressed by a combined army of eight countries (Great Britain, United Statesof America, Germany, France, Russia, Japan, Italy and Austria-HwIgary), The Qing Dinasty was forced into signi"g a peace treaty, thereby accepting stringent conditions dictated by the foreigners. As a result, the foreign occupying forces further strengthened their presence on Chinese soil.
      • Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odgovorni urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:874
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf