logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Pesti pravičnosti in harmonije v boju proti imperialistom

Avtor(ji):Eva Mally
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2007
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2007, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Kitajska, dinastija Qing, imperializem, boksarska vstaja, zavezniška vojska, leto 1900, China, Qing Dynasty, imperialism, Boxer Uprising, allied army, year 1900
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Eva Mally je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2007_1.pdf
Velikost:93.55MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25917
Odpri
Prenesi
Opis
Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1318
    • naslov
      • Pesti pravičnosti in harmonije v boju proti imperialistom
      • Fists of Righteousness and Harmony in the Struggle Against Imperialists
    • ustvarjalec
      • Eva Mally
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • Kitajska
      • dinastija Qing
      • imperializem
      • boksarska vstaja
      • zavezniška vojska
      • leto 1900
      • China
      • Qing Dynasty
      • imperialism
      • Boxer Uprising
      • allied army
      • year 1900
    • opis
      • After the invasion of the Chinese territory by Western imperialist forces in the nineteenth century, the Qing Dynasty was forced into signing agreements which heavily compromised its sovereignty. The Chinese people suffered numerous humiliations and defeats at the hand of the foreigners who ruthlessly imposed political, economic and cultural changes which clashed with the traditional Chinese values and views. They were met with strong resistance, culminating in 1900 with the so·called Boxer Uprising (or Rebellion). A popular anti-imperialist movement developed under the leadership of a clandestine society that called themselves 'Fists of Righteousness and Harmony' (Yihequan) and were known among foreigners as the Boxers. The movement also enjoyed the support of a xenophobic and conservative Empress Cixi who incorporated the rebels into her army and, on 19 June 1900, declared war on the imperialist powers. After almost two months of battles, the movement was finally suppressed by a combined army of eight countries (Great Britain, United Statesof America, Germany, France, Russia, Japan, Italy and Austria-HwIgary), The Qing Dinasty was forced into signi"g a peace treaty, thereby accepting stringent conditions dictated by the foreigners. As a result, the foreign occupying forces further strengthened their presence on Chinese soil.
      • Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd