Prispevek v dveh delih bo s stališča uporabnosti za raziskave o stavbah in drugih objektih obravnaval vse katastrske operate za slovensko ozemlje, nastale v 18. in 19. stoletju. Prvi del je v celoti posvečen najzgodnejšemu, terezijanskemu katastru iz srede 18. stoletja. Struktura in vsebina tega katastra se od dežele do dežele nekoliko razlikujeta, najbolj pri katastru za Goriško. Za stavbno in gradbeno zgodovino so daleč najbolj uporabni popisi hiš v mestih in trgih dežel Koroške in Kranjske, ki navajajo letni donos od hiš. Isti popisi ponujajo za Koroško tudi vpogled v gradbeno stanje, vrednost stavb ter vrste in število prostorov v njih; na Kranjskem je bilo to le deloma predmet drugih, hkrati nastalih popisov za tri mesta. Kataster za Goriško ima edini sezname stanovanjskih zgradb tudi za podeželje in hiše označuje po vrstah. Katastrski operati drugih treh dežel- Kranjske, Koroške in Štajerske - vsebujejo primerljive popise mlinov in drugih vodnih obratov.