Razvoj slovenskih izseljenskih društev v Nemčiji od konca 19. stoletja do danes nam daje zanimivo podobo. V obdobju vestfalskih Slovencev do prve svetovne vojne je bilo društveno življenje vezano bolj na katoliške organizacije. Med svetovnima vojnama je bilo število društev večje. Poleg laičnih so bila močna tudi katoliška. Po letu 1929 so se razdelila po ideološkem ključu, močno pa je bil živ jugoslovanski unitarizem. Po drugi svetovni vojni so se delila na projugoslovanska in cerkvena društva ter organizacije politične emigracije. Ohranjenost arhivskega gradiva društev iz obdobja do druge svetovne vojne je porazno. Povojna društva ekonomske emigracije so nastajala na začetku sedemdesetih let 20. stoletja in še delujejo. Vzorčno je bilo analizirano stanje ohranjenosti društvenih arhivov. Konkretno je bilo ugotovljeno stanje pri društvih Slovenija Berlin, Sava Frankfurt in Triglav Stuttgart. Podrobna ureditev in popis sta bila opravljena pri društvu Slovenija Berlin, ki predstavlja vzorčni primer slovenskim društvom v Nemčiji.