Od nadaljnje razširitve internela na začetku develdesetih let prejšnjega stoletja je nastal paralelni svet, ki bliskovito raste in za katerega ni mogoče predvideti, kam se bo dolgoročno razvijal. Če je na začetku bilo videti, da je možno, da ta proces ne bo zadeval ravno vsakega, se vedno bolj naznanja, da ta novi virtualni svet v svetovnem podatkovnem omrežju ne dela nobenih izjem. Medtem ko so si knjižnice s katalogi že davno utrdile svoj položaj na tem področju, so arhivi šele polagoma v zadnjih lelih začeli iskati tudi tukaj svoj prostor. Pričujoči prispevek se posveča vprašanju, katere so bistvene značilnosti, ki veljajo za arhive v virtualnem svetu. Izhajajoč iz predvsem laslnih izkušenj, sledita kratka analiza obstoječe situacije in obravnavanje bodočega razvoja.