Predogledna slika

Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn sredi 18. stoletja in njihovo stanje danes

Avtor(ji): Zadravec, Dejan
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2007
Založnik(i): Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Jure Volčjak (urednik)


  • Podroben opis
    V pričujoči razpravi poskuša avtor na podlagi najstarejšega znanega popisa dela gospoščinskega gradiva združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn iz leta 1758 ugotoviti, katere administrativne knjige so takratni upravitelji uporabljali pri vodenju gospostev ter kolikšna je njihova ohranjenost ter stanje danes. Prav tako je nekaj več pokornosti namenjene tudi Zgodovini treh najpomembnejših fondov, ki poleg omenjenih knjig, hranijo še največji preostali del ohranjenega podčetrtškega in hartenštajnskega gradiva. Izčrpne zgodovine arhivskih fondov oz. spremljanje starejšega gradiva od časa njegovega nastanka pa do "pristanka" in shranitve v ustrezni arhivski instituciji, so v slovenski arhivski znanosti relativno zanemarjene, kar je skorajda nedopustno. Slednje namreč lahko med drugim dajo do neke mere odgovor na vprašanje, zakaj je samo oz. celo toliko gradiva ohranjenega. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na atraktivnost celotne zadeve, saj so določena gradiva do shranitve v arhivu oz še pozneje doživljala pravo kalvarijo.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/11699
    • dcterms:title
      • Administrativne knjige združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn sredi 18. stoletja in njihovo stanje danes
    • dcterms:creator
      • Dejan Zadravec
    • dcterms:subject
      • administrativne gospoščinske knjige
      • štift registri
      • gospostva
      • Podčetrtek
      • Hartenštajn
      • 18. st.
      • zgodovina arhivskih fondov
      • administrative seigniorial books
      • Stiftregister (a kind of land register)
      • seigniories Podčetrtek and Hartenštajn
      • 18th century
      • historical outlines of archival fonds
    • dcterms:abstract
      • Basing his research on the oldest known list of seigniorial records of the Podčetrtek and Hartenštajn joint seigniories, which dates back to 1758, the author aims to determine which administrative books were at the time used in the process of managing these seigniories, and what exactly is the state of their preservation today. Special attention is being paid to the three most important fonds that, in addition to the said books, include the rest of the preserved records from Podčetrtek and Hartenštajn. The compilation of detailed historical outlines of archival fonds, i. e. the process of accompanying older records from the time of their creation to the time of their storage in proper archival institutions, is relatively rare in the Slovene archival science. Such neglect should hardly be tolerated, particularly in view of the fact that such outlines can up to a certain degree answer the question of why so few or so many of certain records have been preserved. The appeal of the entire matter should also be kept in mind, since certain records had gone through a lot before reaching proper archival institution and sometimes even after that.
      • V pričujoči razpravi poskuša avtor na podlagi najstarejšega znanega popisa dela gospoščinskega gradiva združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn iz leta 1758 ugotoviti, katere administrativne knjige so takratni upravitelji uporabljali pri vodenju gospostev ter kolikšna je njihova ohranjenost ter stanje danes. Prav tako je nekaj več pokornosti namenjene tudi Zgodovini treh najpomembnejših fondov, ki poleg omenjenih knjig, hranijo še največji preostali del ohranjenega podčetrtškega in hartenštajnskega gradiva. Izčrpne zgodovine arhivskih fondov oz. spremljanje starejšega gradiva od časa njegovega nastanka pa do "pristanka" in shranitve v ustrezni arhivski instituciji, so v slovenski arhivski znanosti relativno zanemarjene, kar je skorajda nedopustno. Slednje namreč lahko med drugim dajo do neke mere odgovor na vprašanje, zakaj je samo oz. celo toliko gradiva ohranjenega. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na atraktivnost celotne zadeve, saj so določena gradiva do shranitve v arhivu oz še pozneje doživljala pravo kalvarijo.
    • dcterms:publisher
      • Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jure Volčjak (urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:870
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf