V pričujoči razpravi poskuša avtor na podlagi najstarejšega znanega popisa dela gospoščinskega gradiva združenih gospostev Podčetrtek in Hartenštajn iz leta 1758 ugotoviti, katere administrativne knjige so takratni upravitelji uporabljali pri vodenju gospostev ter kolikšna je njihova ohranjenost ter stanje danes. Prav tako je nekaj več pokornosti namenjene tudi Zgodovini treh najpomembnejših fondov, ki poleg omenjenih knjig, hranijo še največji preostali del ohranjenega podčetrtškega in hartenštajnskega gradiva. Izčrpne zgodovine arhivskih fondov oz. spremljanje starejšega gradiva od časa njegovega nastanka pa do "pristanka" in shranitve v ustrezni arhivski instituciji, so v slovenski arhivski znanosti relativno zanemarjene, kar je skorajda nedopustno. Slednje namreč lahko med drugim dajo do neke mere odgovor na vprašanje, zakaj je samo oz. celo toliko gradiva ohranjenega. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na atraktivnost celotne zadeve, saj so določena gradiva do shranitve v arhivu oz še pozneje doživljala pravo kalvarijo.