Beneška republika je že pred 13. stoletjem, ko se je dokončno ustalila v Istri, skušala politično in gospodarsko vplivati na nekatera vzhodnojadranska mesta. Zaradi neposredne bližine Benetk je bil vpliv na istrska mesta bolj izrazit, z geografsko oddaljenostjo od centra pa so se razlike, plasti v zakonodaji, večale (npr. Dubrovniku se je uspelo rešiti beneškega pritiska). Kasneje je republika paradi turškega osvajanja v Jonskem in Egejskem morju in s tem izgube ozemelja povečala svoj vpliv tudi v Dalmaciji (območje Zadra, predvsem pa Splita), kjer je ustanovila t. i. splitsko skalo. Vpliv Benetk je bilo moč čutiti na vseh območjih gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja, kaže pa se tudi v delovanju bratovščin.
Ker po do sedaj gnanih podatkih ni ohranjenega statuta nobene značilno cehovsko organizirane koprske bratovščine, sta pa bih v Splitu in Kopru v istem obdobju stanovsko organizirani bratovščini topničarjev sv. Barbare, je bil za vzporednico vzet statut splitske bratovščine. Nekatera določila v njem zapisanih terminacij se nanašajo na celotno beneško ozemlje, zato njen statut nima le lokalnega pomena, temveč ga je moč uporabiti tudi za razumevanje delovanja bratovščine na koprskem območju. Statut je še toliko pomembnejši, ker (za zdaj) ni znan statut istoimenske koprske bratovščine. Bratovščina, kije sicer izpričana v nekaterih ohranjenih dokumentih, je glede na položaj Kopra v beneški upravi (center Beneške Istre) morala imeti velik pomen, nezanemarljivo pa je tudi razmeroma veliko število koprskih topničarjev (od 100 do celo 250), kijih v svojih poročilih senatu omenjajo vsakokratni koprski podestati in kapitani.