• Podroben opis
    V prvih desetih letih po končani drugi svetovni vojni so potekale pogoste upravnoteritorialne reforme. V okviru teh sprememb so se kot ena od lokalnih upravnoteritorialnih enot oblikovala tudi mesta. Njihov razvoj je bil dokaj zapleten, saj je bilo v desetih letih uzakonjenih kar nekaj vrst upravnoteritorialnih enot, ki so predstavljale mesto: od spomladi 1945 do maja 1949 Ljubljana kot glavno mesto republike, okrožno mesto in mesto izvzeto iz oblasti, Celje in Maribor kot okrajni mesti oziroma mesti izvezi iz okrajev. Enak status so med leti 1950-1952 pridobila še mesta Jesenice, Kranj in Bled. Od aprila 1952 do junija 1955 pa so bila mesta: (Ljubljana, Celje in Maribor), mestne občine s posebnimi pravicami v sestavi okrajev (sprva 13, od marca 1954, ko sejim je pridružilo še Celje pa 14) in mestne občine v sestavi okrajev (31), ki so bila po statusu izenačena z občinami.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/11693
    • dcterms:title
      • Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945-1955
    • dcterms:creator
      • Janez Kopač
    • dcterms:subject
      • upravnoteritorialne enote
      • okraji
      • mesta
      • mestne občine
      • občine
      • MLO
      • mestni ljudski odbori
      • LOMO
      • ljudski odbori mestnih občin
      • ObLO
      • občinski ljudski odbori
      • administrative-territorial unit
      • districts
      • towns
      • town municipalities
      • municipalities
      • MLO - mestni ljudski odbor (town peoples council)
      • LOMO - ljudski odbor mestnih občin (people's council of tomn municipalities)
      • ObLO — občinski ljudski odbor (municipal people's council)
    • dcterms:abstract
      • The first decade folloming World War II saw a number of administrative-territorial reforms being carried out. One of such changes was the establishment of towns as a form of the local administrative-territorial units. Their development was rather complex, since a number of administrative-territorial units, all of them representing towns, were enacted within these ten years: from the spring of 1945 to Maj 1949 Ljubljana as the capital of the Republic, county town and a town exempt from authority; Celje and Maribor as district towns or towns exempt from districts. The same status was between 1950 and 1952 acquired by the cities of Jesenice, Kranj and Bled. From April 1952 to June 1955 the cities were as follows: (Ljubljana, Celje and Maribor), town municipalities with speciftc rights within the structure of districts (at ftrst there were 13 of them, but the number rose to 14, when Celje joined them in March 1954) and town municipalities within the structure of districts (31) whose status was the same as that of municipalities.
      • V prvih desetih letih po končani drugi svetovni vojni so potekale pogoste upravnoteritorialne reforme. V okviru teh sprememb so se kot ena od lokalnih upravnoteritorialnih enot oblikovala tudi mesta. Njihov razvoj je bil dokaj zapleten, saj je bilo v desetih letih uzakonjenih kar nekaj vrst upravnoteritorialnih enot, ki so predstavljale mesto: od spomladi 1945 do maja 1949 Ljubljana kot glavno mesto republike, okrožno mesto in mesto izvzeto iz oblasti, Celje in Maribor kot okrajni mesti oziroma mesti izvezi iz okrajev. Enak status so med leti 1950-1952 pridobila še mesta Jesenice, Kranj in Bled. Od aprila 1952 do junija 1955 pa so bila mesta: (Ljubljana, Celje in Maribor), mestne občine s posebnimi pravicami v sestavi okrajev (sprva 13, od marca 1954, ko sejim je pridružilo še Celje pa 14) in mestne občine v sestavi okrajev (31), ki so bila po statusu izenačena z občinami.
    • dcterms:publisher
      • Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jure Volčjak (urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:870
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf