Avtor razčlenjuje različne izraze, s katerimi so v 15. in 16. stoletju označevali deželne stanove. Obravnava pojavni kontekst in pomene izrazov (gemeine) landschaft, Iandmann/leute, adl, partei, stand/stende, dinamiko vsebinskega širjenja posameznih pojmov in na nekaj mestih korigira preohlapno historično terminologijo. Analiza se koncentrira na Kranjsko in njene stanove, vendar paradi sorodnih pravnozgodovinskih okoliščin in jezikovne primerljivosti upošteva tudi vire drugih habsburških dednih dežel, zlati Štajerske in Koroške.