logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Razstave

LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890 – 1959)


Avtor(ji):Sandi Sitar
Soavtor(ji):Boris Brovinsky, Iztok Durjava, Sonja Ifko, Jelko Gros, Tomaž Verdnik, Irena Marušič (vodja projekta), Gregor Marolt
Leto:2011
Založnik(i):Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Opis
V letu 2009 smo obeležili 50-letnico smrti Stanka Bloudka, letalskega pionirja, konstruktorja, izumitelja, vsestranskega športnika in graditelja. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje razvoju ter konstruiranju smučarskih skakalnic in letalnic doma in v tujini. V Tehniškem muzeju Slovenije smo se odločili, da njegovemu življenju in delu posvetimo razstavo z naslovom Leteči človek, Stanko Bloudek (1890-1959). Projekt smo pripravili v sodelovanju z različnimi institucijami in strokovnjaki za posamezna področja, ki so osvetlili vsa področja Bloudkovega delovanja (šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje. Ob razstavi je izšel tudi katalog z naslovom Leteči človek. Stanko Bloudek (1890 -1959).

Razstava Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890-1959) je bila na ogled v Bistri od 23.4. do 29.11.2009. Od 3.12. do 31.1.2010 je gostovala v Bloudkovem rojstnem kraju v Mestnem muzeju Idrija. Od 12.3. do 29.8.2010 je na ogled v enotah Gornjesavskega muzeja Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori ter Kajžnkovi hiši v Ratečah.

Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji slovenski materi in češkemu očetu, ki je v mestu delal kot rudarski inženir. Po maturi, leta 1908, se je Bloudek odpravil v Prago, kjer je bil najprej vpisan na likovni akademiji, vendar je že po letu dni spoznal, da je tehnika njegova strast in se prepisal na nemško tehniško visoko šolo. Čeprav formalno ni diplomiral, so mu kasneje zaradi sposobnosti in uspehov priznavali inženirski naziv. Letala so Bloudka navduševala že v dijaških letih, ko se je začel ukvarjati z modelarstvom, preučeval je ptičji let in celo seciral golobe. Ko je pridobil več fizikalnih in tehničnih znanj, so njegovi modeli uspešno poleteli. V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa skonstruiral enokrilno motorno letalo Racek (Galeb). Leta 1911 je sledilo dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir). Od jeseni 1911 do jeseni 1913 je Bloudek služboval v Trutnovu na Češkem, za Mariborčanom Welsom in modelarjem Podgornikom je Bloudek dobil službo kot tretji letalski strokovnjak iz Slovenije. Njegovo glavno delo je bila predelava tedaj že slovitega enosedežnega motornega letala Taube v večsedežno letalo, izpeljanko Schwalbe. V tem času se je začel zanimati za šport, ki se je iz domene premožnejših družbenih slojev začel spreminjati v množično gibanje. V okolici Trutnova je začel resneje smučati. Pozimi leta 1912 je izvedel eksperiment, za katerega je improviziral majhno skakalnico.

Neposredno pred prvo svetovno vojno in med njo je Bloudek štirikrat menjal kraje in podjetja svojega delovanja. Najprej je deloval v Nemčiji, pri Deutsche Flugzeugwerke (DFW) v Lindenthalu pri Leipzigu, nato pri Thoene & Fiala na Dunaju, pa v Oesterreichische Flugzeugfabrik (Oeffag) v Dunajskem Novem mestu in naposled v Ungarische Flugzeugwerke (Ufag) v Budimpešti. Omenja se tudi njegov obisk tovarne Albatros Werke v Berlinu, kamor so ga najverjetneje poslali na izpopolnjevanje, saj so bili albatrosi najbolj znana nemška letala iz prve svetovne vojne.
Od leta 1918 pa do smrti je živel v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji enokrilnega motornega letala Sraka (1923-1925) in kasneje dvosedežnega letala Bloudek XV, ki se ga je prijelo ime Lojze (1928/29). Ko se je leta 1934 pilot letala smrtno ponesrečil, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal. Intenzivneje se je začel ukvarjati s konstruiranjem helikopterja, ki ga je načrtoval že leta 1917, in razvojem varnega letenja s to napravo. Dlje od poskusov z modeli na tem področju pa ni prišel.

V letih po prvi svetovni vojni se je Bloudek ukvarjal tudi s praktičnim izumiteljstvom (patentiral je npr. plombo za vagone). Imel je svoje podjetje, s katerim se je leta 1933 pridružil delniški družbi Automontaža, kjer je bil solastnik podjetja in konstruktor. V Automontaži so leta 1934 izdelali tudi prvi slovenski osebni avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW.

Bloudek pa ni bil zgolj konstruktor in izumitelj, temveč tudi vsestranski športnik, ki se je s številnimi športi ukvarjal tekmovalno in ljubiteljsko. Sicer pa je bil Bloudek vsestranski športnik ne samo po številu panog, v katerih je deloval, temveč tudi po načinu delovanja: od lastne aktivnosti v tekmovalnem in pozneje rekreativnem športu, do uvajanja novih panog, od organizacijskega in trenerskega dela, do načrtovanja športnih igrišč in pripomočkov. Sodeloval je pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes (1909) in leta 1912 je postal član S.K. Ilirija. Največ prizadevanj je vložil v napredek lahkoatletske, plavalne in drsalne sekcije s hokejem, pojavljal pa se je tudi na teniških igriščih in namiznem tenisu.
Bil je slovenski prvak v metanju diska (1920), zmagal je v svoji kategoriji na avtomobilski dirki na Ljubelj (1926), in bil je večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju (1926, 1927, in 1929- leta 1928 tekmovanja ni bilo). V Ljubljani je zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, svetlobni park za nočne tekme, ki ga je patentiral, olimpijski bazen, zimski bazen in 10 m visok skakalni stolp v športnem kopališču Ilirija, in atletsko stezo. Javnost pa ga najbrž najbolje pozna kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici, manj znano pa je dejstvo, da je bil graditelj vrste manjših skakalnic v drugih slovenskih krajih (izdelal je načrte za približno 100 smučarskih skakalnic), pri največjih, tudi v tujini (zlasti v Oberstdorfu in Kulmu), pa je sodeloval z nasveti. Po drugi svetovni vojni je bil je predsednik Fizkulturnega odbora Slovenije in vodja Projektivnega biroja športne zveze Slovenije. Med leti 1947 in 1951 je bil predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja - do danes edini Slovenec, ki je opravljal to funkcijo. Istega leta (1948) je bil v Planici postavljen nov svteovni rekord, Švicar Fritz Tschannen je skočil 120m.
Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959, med pisanjem pisma v zvezi z načrtovano gradnjo smučarskih skakalnic po Jugoslaviji. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije, ki jo zaslužnim športnikom podeljujejo od leta 1965.

LETEČI ČLOVEK
Stanko Bloudek (1959-2009)

Avtor: dr. Sandi Sitar
Soavtorji razstave: mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifko, Jelko
Gros in Tomaž Verdnik
Vodja projekta: Irena Marušič
Oblikovanje in postavitev: Miha Turšič
Prevod in lektura: Melita Silič
Multimedijska prezentacija: Avdiovizualni sistemi Lambda s.p.

Projekt Leteči človek so omogočili:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Arhiv Republike Slovenije
Avstrijski kulturni forum v Ljubljani
Candy Hoover d.o.o.
Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Glasbena šola Vrhnika
Gornjesavski muzej Jesenice
Janez let d.o.o.
Mestni muzej Idrija
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Muzej športa
Pivovarna Rambousek, Češka
Primož Iskra
Radiotelevizija Slovenije
Slovenska kinoteka
Slovenski etnografski muzej
Veleposlaništvo Zvezne Republike Nemčije
Veleposlaništvo Republike Češke v Sloveniji
Zavod Bunker
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Idrija
Metapodatki (10)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1159
    • naslov
      • LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890 – 1959)
      • THE FLYING MAN, Stanko Bloudek (1890 – 1959)
    • ustvarjalec
      • Sandi Sitar
    • soavtor
      • Boris Brovinsky
      • Iztok Durjava
      • Sonja Ifko
      • Jelko Gros
      • Tomaž Verdnik
      • Irena Marušič (vodja projekta)
      • Gregor Marolt
    • predmet
      • Stanko Bloudek
      • izumitelj
      • letalski pionir
    • založnik
      • Tehniški muzej Slovenije
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pokritost
      • pokritost: Slovenija, 1890-1959