Prispevek obravnava obdobje druge polovice 19. stoletja, ko je z reorganizacijo
državne uprave, s februarskim patentom 26. februarja 1861, habsburška monarhija
dobila tisto upravno strukturo, ki se je ohranila tja do konca obstoja monarhije. Z
omenjenim patentom so bili ukinjeni tudi deželni stanovi, njihovo premoženje in
področje dela je prevzel deželni zbor in njegov izvršilni organ deželni odbor.
Ohranjeno gradivo deželnega odbora in njegovih uradov pa kaže na visok nivo
takratnega pisarniškega poslovanja, ki je prav gotovo dokaz prizadevnih in dobro
izobraženih uradnikov ter dobro, na podlagi deželnih redov, pripravljenih navodil o
pisarniškem poslovanju in delovnem razmerju.