logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Urbarji za gospostvo Tolmin

Avtor(ji):Drago Trpin
Soavtor(ji):Matevž Košir (ur.)
Leto:1999
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 1999, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:gospostvo Tolmin, urbarji, arhivsko gradivo
Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_1999_1-2.pdf
Velikost:16.50MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file433
Odpri
Prenesi
Opis
Tolminska je verjetno prišla v posest oglejskega patriarhata v 11. stoletju. Ob koncu 14. stoletja je bila zastavljena Čedadu, posredno pa skupini mestnih plemičev z nazivom konzorti. Ti so tolminsko posest obdržali tudi v obdobju beneške oblasti in nato pod Avstrijci, s prekinitvijo v obdobju avstrijsko-beneške vojne, vse do začetka 17. stoletja. Sledili so Dornbergi, Breunerji in nato dvesto let Coroniniji. Gospostvo je obsegalo precejšnji del Gornjega Posočja, porečja Idrijce in Bače. Okrog leta 1600 je bila izločena Idrija, priključene pa so bile vasi zahodno od Kobarida. Sprva se je gospostvo - gaslaldija - delilo na (večje) upravne enote dekani je, pozneje pa se omenjajo le (manjše) župe, ki so imele tudi samoupravno funkcijo. V obdobju do odprave fevdalizma sredi 19. stoletja je za potrebe uprave nastalo veliko urbarjev in urbarialnih registrov. Do danes se jih je ohranilo več kot 50, največ iz obdobja grofov Coroninijev. Hranijo jih arhivi v Gorici, Ljubljani, Gradcu in Trstu.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/10215
    • naslov
      • Urbarji za gospostvo Tolmin
      • Land Registers of the Landed Property of Tolmin
    • ustvarjalec
      • Drago Trpin
    • soavtor
      • Matevž Košir (ur.)
    • predmet
      • gospostvo Tolmin
      • urbarji
      • arhivsko gradivo
    • opis
      • Most likely, Tolmin became the properly of the Aquileian Patriarchy in the ll"1 century. At the end of 14lh century, it fell forfeit to Cividale and indirectly, to a body of the city's noblemen called the "konzorti". The property of Tolmin remained in the possession of the "konzorti" throughout the rule of Venice and on into the Austrian rule up until the 17th century, with the execpsptlion only of the duration of the Auslro-Venetian war. Following the "konzorti", the property was owned by the Dornbergs, followed by the Bicuncrs, after which it was held by the Coroninis for an entire 200 years. The property of Tolmin encompassed a large part of the Upper Posočje region and the river basins of the Idrijca and the Haca. Around 1600. Idrija was separated from the properly, while all the villages west of Kobarid were annexed to it. Initially, the landed property, or "gaslaldija", was divided into (sizeable) administrative units called "dekanija", while later sources mention only smaller parishes, which also enjoyed a degree of autonomy. During the time of the abolishment of the feudal system in the middle of the 19 century, a number of land registers and other registers were created for administrative purposes. More than 50 of these have been pretheserved to dale, most of which date back to the time of the Coronini counts. These registers are kept in the Archives of Gorizia. Ljubljana. Graz and Trieste (Trst).
      • Tolminska je verjetno prišla v posest oglejskega patriarhata v 11. stoletju. Ob koncu 14. stoletja je bila zastavljena Čedadu, posredno pa skupini mestnih plemičev z nazivom konzorti. Ti so tolminsko posest obdržali tudi v obdobju beneške oblasti in nato pod Avstrijci, s prekinitvijo v obdobju avstrijsko-beneške vojne, vse do začetka 17. stoletja. Sledili so Dornbergi, Breunerji in nato dvesto let Coroniniji. Gospostvo je obsegalo precejšnji del Gornjega Posočja, porečja Idrijce in Bače. Okrog leta 1600 je bila izločena Idrija, priključene pa so bile vasi zahodno od Kobarida. Sprva se je gospostvo - gaslaldija - delilo na (večje) upravne enote dekani je, pozneje pa se omenjajo le (manjše) župe, ki so imele tudi samoupravno funkcijo. V obdobju do odprave fevdalizma sredi 19. stoletja je za potrebe uprave nastalo veliko urbarjev in urbarialnih registrov. Do danes se jih je ohranilo več kot 50, največ iz obdobja grofov Coroninijev. Hranijo jih arhivi v Gorici, Ljubljani, Gradcu in Trstu.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd