Avtor v zapisu opozarja na članke E. Umek o kranjski kmetijski družbi 18. stoletja in njenih publikacijah. Pri
tem se podobno kot Umekova leta 1967 ustavlja zlasti pri dveh sestavkih švedskega gospodarstvenika J. F.
Krygcrja in spisu tajnika kmetijske družbe v Benetkah F. Grisellinija - vsi trije so izšli v 3. in 4. zvezku družbine
publikacije "Sammlung nützlicher Unterrichte" leta 1776 oz. 1779. Po mnenju Umekove so bili za vse tri
sestavke značilni pozno merkantilistični, delno pa tudi že fiziokratski nazori, avtor članka pa na podlagi poznejše
razprave T. Hočevarja in natančnejših podatkov o delu in življenju J. E. Krygcrja to oceno nekoliko dopolnjuje
in razširja. Iz novega gradiva je namreč razvidno, da je Kryger bil in ostal merkantilist. Grisellini pa sc je res
spogledoval s fiziokratizniom. Odločitev kranjske kmetijske družbe, da podeli prvo nagrado Krygeiju. drugo oz.
pohvalo pa Griselliniju, tako razkriva, ila so bili njeni člani in avslrijske oblasti v sedemdesetih letih 18. stoletja
do fiziokratizma še nezaupljivi in zadržani, saj so jim bile ideje reformnega merkantilizma ali celo zgodnjega
liberalizma bliže kot francoski fiziokrati. na katere seje skliceval Grisellini.