logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Zgodovinopisje in arhivistika

Avtor(ji):Jože Žontar
Soavtor(ji):Matevž Košir (ur.)
Leto:1999
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 1999, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:zgodovinopisje, arhivistika, pomožne zgodovinske vede, historiography, archivistics
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jože Žontar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_1999_1-2.pdf
Velikost:16.50MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file433
Odpri
Prenesi
Opis
Z uveljavljanjem kritičnega zgodovinopisja se je v prvi polovici 19. stoletja dokončno razširilo zgodovinsko zanimanje tudi na področje aktovnega gradiva. Ob zgodovinskih pomožnih vedah so si arhivistiko predstavljali kot delovni napotek za opis arhivov. Ponekod že tik pred drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej se je začelo novo obdobje arhivistike. Arhivska dejavnost se je postopno začela osvobajati združbe z zgodovinsko znanostjo. Usmeritev po kateri naj bi arhivistika služila bolj splošnim potrebam kot pa le potrebam zgodovinarjev, ter osredotočenje na novejše gradivo sta imela za posledico bolj metodično, izčrpno, sistematično in objektivno pot zbiranja, odbiranja in popisovanja arhivov. To je bil obenem tudi pogoj za razvoj arhivistike kot vede in za novo definiranje odnosov z zgodovinopisjem.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/10196
    • naslov
      • Zgodovinopisje in arhivistika
      • Historiography and Archival Science
    • ustvarjalec
      • Jože Žontar
    • soavtor
      • Matevž Košir (ur.)
    • predmet
      • zgodovinopisje
      • arhivistika
      • pomožne zgodovinske vede
      • historiography
      • archivistics
    • opis
      • Following the establishment of critical historiography in the first half of the 19th century, historians finally also became interested in the material contained in official files. Along with the branch sciences of history, archival science was looked upon as a kind of science that provided guidelines on the description of archives. Immediately before the Second World War, but in most cases, shortly after it, a new era of archival science began in several countries when the archival activities started to be independent of the connection with history. The orientation of archival science shifted from serving the needs of historians only, to focusing on more general needs, and on more contemporary materials. As a result, the materials were more methodically, thoroughly, systematically and objectively selected, appraised, and described. This also facilitated the development of archival science as a science in its own right and gave rise to a new definition of its relation to historiography.
      • Z uveljavljanjem kritičnega zgodovinopisja se je v prvi polovici 19. stoletja dokončno razširilo zgodovinsko zanimanje tudi na področje aktovnega gradiva. Ob zgodovinskih pomožnih vedah so si arhivistiko predstavljali kot delovni napotek za opis arhivov. Ponekod že tik pred drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej se je začelo novo obdobje arhivistike. Arhivska dejavnost se je postopno začela osvobajati združbe z zgodovinsko znanostjo. Usmeritev po kateri naj bi arhivistika služila bolj splošnim potrebam kot pa le potrebam zgodovinarjev, ter osredotočenje na novejše gradivo sta imela za posledico bolj metodično, izčrpno, sistematično in objektivno pot zbiranja, odbiranja in popisovanja arhivov. To je bil obenem tudi pogoj za razvoj arhivistike kot vede in za novo definiranje odnosov z zgodovinopisjem.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd