Napredno iskanje
Kategorija
Skupina
Generacija
Sortiraj po
Smer
Iskanje po vsebini, ki vsebuje:
  slike
  video
  zvok
  pdf
 
 
 
POŠTNI ZBORNIK. STROKOVNI LIST PODJETJA ZA POŠTNI, TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI PROMET V LJUBLJANI, Letnik VIII., ŠT., 7-8, 09.08. 1954, Ljubljana, str. 169-170.

Lovrenc Košir - idejni izumitelj poštne znamke Ob 150-letnici njegovega rojstva


Malo je slavnih mož slovenskega rodu, ki so se na kakršen koli način uveljavili v svetu. Med te spada tudi Lovrenc Košir, ki je z uvedbo poštne znamke poenotil svetovni poštni promet. Z nadarjenostjo in upornostjo svojega duha pri premagovanju zaprek je dosegel, da se je njegova zamisel poenotenja  tarife in uvedbe poštne znamke uresničila. Zato je primerno, da se nekoliko obširneje dotaknemo njegovega življenja in dela.


Ta znameniti sin malega slovenskega naroda se je rodil pred 150 leti na Spodnji Luši v Selški dolini, na dan 29. julija.


Petnajstletnega dečka je dal oče v Ljubljano na gimnazijo, kjer je dovršil tudi oba „višja" razreda leta  1825.  Bil  je odličen dijak. Leta 1828 je prosil za službo pri pomorski akademiji v Trstu, toda ni uspel, zato je sprejel, službo pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, a le za kratek čas. Dne 12. novembra 1829. leta je prestopil v civilno državno službo pri Guberniji Ilirske pokrajine v Ljubljani kot računski ingrosist. Služboval je tudi pri dvorni pošti na Dunaju, leta 1832 je sodeloval pri komisiji za vpeljavo avstrijske poštne manipulacije v Milanu, leta 1851 je bil premeščen z Zagreb. Omenili smo že, da se je Košir bavil z mislijo, kako poenostaviti plačevanje pristojbin za poštne pošiljke, ki so se takrat pobirale v gotovini. Leta 1835 je poslal avstrijski dvorni komori pismeni predlog za uvedbo poštne znamke. Isto leto se je sestal z Angležem Galwayem, kateremu je obrazložil svojo zamisel in načrt.


Avstrijska uprava je leta 1836 zavrnila Koširjev predlog, za njegovo prizadevanje pa mu je izrekla le pohvalo. Ker je leta 1837 Anglež sir Rowland Hill s tiskarjem Chalmersom predlagal poenostavljenje zaračunavanja poštnih pristojbin na enak način kot si je to zamislil Lovrenc Košir, obstaja mnenje, da je Koširjevo zamisel prenesel v Anglijo Galway, Rowland Hill pa jo je uresničil. Tako je bila v Angliji leta 1840 vpeljana poštna znamka.


Zaradi tega se je obrnil Košir leta 1840 na avstrijskega cesarja s prošnjo, naj glede na njegov predlog zahteva Avstrija primat za uvedbo poštne znamke. Vendar je tudi tokrat prejel odklonilen odgovor. Ker so tudi razne druge države posnemale Anglijo v poštni reformi (Švica, Amerika, Francija), je leta 1848 pozvalo avstrijsko finančno ministrstvo Koširja, naj predloži nov predlog za poenotenje poštne tarife. V odgovor na ta poziv se sklicuje Košir na svoj predlog, ki ga je stavil pred 13. leti. Leta 1853 je vpeljala avstrijska vlada poštno znamko.


Lovrenc Košir je predložil I. svetovnemu kongresu, ki je bil v Bernu, obširno gradivo o svojih predlogih avstrijski vladi, v katerih se je zavzemal za uvedbo poštne znamke in za poenotenje poštne tarife. Ta spis pa je ostal nerešen in je še danes shranjen v arhivu Generalne direkcije v Bernu in neizpodbitno priča, da je pravi oče poštne znamke Lovrenc Košir.


Ob preselitvi na Dunaj v letu 1875 je Lovrenc Košir spotoma obiskal svoj rojstni kraj Spodnjo Lušo. Tega obiska se je sosed Ravnikar leta 1940 Še dobro spominjal. Umrl je 7. avgusta 1879 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.


Ob 150-letnici rojstva Koširja je bilo v Ljubljani več prireditev. Dne 28. julija popoldan je bil v novi palači Podjetja za PTT promet v Ljubljani II. občni zbor Zveze filatelistov Jugoslavije. Zvečer istega dne pa je bila svečana akademija, na kateri so sodelovale umetniške skupine PTT uslužbencev iz Ljubljane z mešanim pevskim zborom, orkestrom in plesno skupino, ki so predvajali kvaliteten spored pod spretnim vodstvom tovariša Antona Vračka in tovarišice Buh Milice. Prireditev je odlično uspela. Uvodne besede o življenju in delu Lovrenca Koširja je imel tovariš Cvetko Kristan.


Akademiji so prisostvovali vidni predstavniki PTT kolektivov, med njimi zastopnik Generalne direkcije pomočnik generalnega direktorja PTT Vladimir Šenk, direktor podjetja za PTT promet v  Ljubljani tov. Jože Gerbec, zastopniki vseh filatelističnih zvez v naši državi in zastopniki Zveze filatelistov ter mnogi ljubljanski filatelisti. Veliko pozornost vse naše javnosti je vzbudili tudi II. jugoslovanska filatelistična razstava, katere pokroviteljstvo je prevzel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ tovariš Edvard Kardelj. Razstava je v spodnjih prostorih Moderne galerije in v obnovljenem Jakopičevem paviljonu. Na tej razstavi sodelujejo jugoslovanski filatelisti z nekaterimi lepimi zbirkami. Razstave se je udeležilo poleg Generalne direkcije PTT tudi Podjetje za PTT promet v Ljubljani, ki je s svojimi sodelavci pomagalo  pri organizaciji te razstave, ki je po mnenju vseh obiskovalcev zelo uspela. Naše  podjetje je dalo na razpolago tudi osnutke slovenskih znamk 1918—1922, ki so doslej še malo znani. Jubilejna razstavna znamka s sliko stare Ljubljane iz XVII. stoletja je izredno lepa ter bo zadovoljila naše filateliste. Osnutek zanjo je napravil beograjski umetnik Tanasije Krnjajić.


V okviru široko zasnovanih prireditev v počastitev 150-letnice rojstva Lovrenca Koširja je Podjetje za PTT promet v Ljubljani poklonilo njegovi rojstni hiši na Spodnji Luši v Selški dolini lično izdelano spominsko knjigo s Koširjevo sliko in s posvetilom o življenju in delu našega slavnega rojaka. Ob navzočnosti zastopnikov Muzejskega društva, pošte, Filatelističnega kluba iz Škofje Loke, Občinskega ljudskega odbora Selca in domačinov, je  izročil načelnik poštnega oddelka Podjetja za PTT promet v Ljubljani tovariš Gregorij Kstjukovskij v zastopstvu direktorja podjetja spominsko knjigo s primernim krajšim nagovorom sedanjemu gospodarju rojstne hiše, ki je daljni sorodnik Lovrenca Koširja. S tem se je zaključila intimna svečanost izročitve spominske knjige rojstni hiši našega znamenitega rojaka Lovrenca Koširja, ki mu tudi zunanji svet priznava, da je s svojo idejo o poenotenju poštne tarife in o uvedbi poštne znamke mnogo prispeval k reformi poštnega prometa in k napredku kulture sploh.

 
 
Raziskovalno infrastrukturo Slovenskega zgodovinopisja (Zgodovina Slovenije — SIstory) je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna (št. IP 100.700)
Copyright © INZ. Vse pravice pridržane. Pravila portala :: Varstvo osebnih podatkov. Izvedba: Invita.si