Napredno iskanje
Kategorija
Skupina
Generacija
Sortiraj po
Smer
Iskanje po vsebini, ki vsebuje:
  slike
  video
  zvok
  pdf
 
 
 
Večer, 60, št. 110, 13.05. 2004, str. 47. FILATELISTIČNI KOTIČEK Najstarejši žig mariborske pošte

Območje današnjega Maribora je bilo naseljeno že v pradavnih časih, a večja naselbina je pričela nastajati šele v srednjem veku. Pomembno vlogo je Maribor dobil v 13. stoletju, ko je leta 1209 dobil trške pravice in leta 1254 mestne pravice. Sporočila so med kraji takrat prenašali potujoči trgovci, obrtniki in najeti sli. V letih 1523 in 1524 je v Mariboru delovala hiša mestnih slov. To je nekakšen zametek današnje pošte. Prva dokazana poštna postaja je bila v Mariboru leta 1528, upravljali sojo grofje Thurn in Taxis. Ti so v tem obdobju in še nekaj stoletij kasneje upravljali prevoz plemiške pošte in ljudi praktično po vsej Evropi. Obstajajo zapisi o prevozu blaga in pomikov na poštni cesti Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana v letu 1670. Poštna postaja je bila takrat na vogalu današnje Vetrinjske in Jurčičeve ulice. Poštni urad je postala leta 1799 in imela je določeno nadzorno funkcijo. Poštne žige z oznako kraja so verjetno najprej uporabili v Veliki Britaniji nekje od leta 1670 naprej. Ker se je uporaba poštnih žigov pokazala kot dobra iznajdba, se je njihova uporaba pričela širiti.


Najstarejši najdeni mariborski poštni žig izvira iz leta 1789, verjetno pa so jih na mariborski poštni postaji uporabljali že prej. Ker je v tem času Maribor spadal pod Avstro-Ogrsko, je na vseh žigih nemško ime Marburg. Zbiralci žigov ugotavljajo, da med Avstro-Ogrsko niso nikoli uporabili dvojezičnega ali samo slovenskega imena za Maribor. Za nekatera druga mesta tovrstni žigi obstajajo (Laibach - Ljubljana 1894, Sachsenfeld -Žalec 1913). Potreba po žigih je nastala zaradi obračunavanja poštnine. Poštnino je v tistih časih plačal prejemnik pošiljke. Na večjih poštah je kmalu postalo zelo zamudno ročno izpisovanje imena dohodne poštne postaje. Žigosanje pošiljk je tako postalo hitrejše in učinkovitejše. Začetek žigov je v Angliji, od tam so prešli v Francijo in se nato uvedli po vsem svetu. Zbiranje žigov je posebna veja filatelije in s skupnim imenom označujemo obdobje pred začetkom uporabe znamke kot pred-filatelistično obdobje, področje zbiranja gradiva pa se imenuje predfilatelija.


Andrej Ivanuša

 
 
Raziskovalno infrastrukturo Slovenskega zgodovinopisja (Zgodovina Slovenije — SIstory) je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna (št. IP 100.700)
Copyright © INZ. Vse pravice pridržane. Pravila portala :: Varstvo osebnih podatkov. Izvedba: Invita.si