Napredno iskanje
Kategorija
Skupina
Generacija
Sortiraj po
Smer
Iskanje po vsebini, ki vsebuje:
  slike
  video
  zvok
  pdf
 
 
 
Vzeto iz: Andrej Ivanuša, Poštne znamke na ozemlju Slovenije; v: Pošta na slovenskih tleh, Maribor 1997, str. 343–344. Prva znamka

V zgodnjih obdobjih poštne službe je poštno storitev plačal prejemnik po prejetju pisma. Zaradi povečanja prometa so se na različnih koncih Evrope začele porajati zamisli o poenostavitvi poštnega prometa. Predlogi so vsebovali idejo, da pošiljatelj vnaprej plača poštno storitev, kar je na pošiljki potrjeno s posebnim lističem, kolkom, žigom ali znamko. Zamisli o posebnih lističih so se pojavljale v različnih obdobjih. V literaturi se prva zamisel o poštni znamki omenja 8. aprila 1653 v Parizu, ko so uvedli tudi posebne poštne zabojčke za zbiranje pošte, nekakšne predhodnike poštnih nabiralnikov. Podobne rešitve s posebnimi lističi so uporabljali tudi leta 1811 na Škotskem, leta 1823 na Švedskem in leta 1831 v Grčiji.   


Zamisel o lističih se je razvila v zamisel o poštni znamki. Očetovstvo prve poštne znamke si lasti več pretendentov. Zahtevala sta ga tako Škot Samuel Forrester kot tudi Charles Whiting iz Londona, oba za idejo iz leta 1834. Med njimi je bili tudi Slovenec Lovrenc Košir (1804 – 1879), pomemben uradnik avstro-ogrskega dvornega poštnega knjigovodstva. Leta 1835 je predlagal poštno reformo in kot je sam trdil uvedbo poštne znamke. Prva znamka na svetu je bila izdana 1. maja 1840 v Veliki Britaniji po poštni reformi, ki jo je uveljavil direktor britanske kraljeve poštne službe sir Rowland Hill. Temelj reforme je bil način obračunavanja in razdeljevanja poštnih pošiljk. Prva znamka na svetu je bila črne barve, na njej je bila napisana vrednost en peni in podoba britanske kraljice Viktorije, zato so jo poimenovali »Penny Black«. Dva dni za prvo znamko so izdelali še drugo, modre barve, za dva penija, imenovali so jo »Twopence Blue«.


Kmalu so tudi drugod po svetu uvedli poštno reformo in začeli uporabljati znamke. Kot prva država izven Evrope so jo uvedle ZDA, leta 1950 še številne druge države. Avstrijska monarhija, katere del je bila tudi Slovenija, je prvo znamko izdala 1. junija 1850.

 
 
Raziskovalno infrastrukturo Slovenskega zgodovinopisja (Zgodovina Slovenije — SIstory) je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna (št. IP 100.700)
Copyright © INZ. Vse pravice pridržane. Pravila portala :: Varstvo osebnih podatkov. Izvedba: Invita.si