Napredno iskanje
Kategorija
Skupina
Generacija
Sortiraj po
Smer
Iskanje po vsebini, ki vsebuje:
  slike
  video
  zvok
  pdf
 
 
 
Filatelistično gradivo so poštne znamke in druge poštne vrednotnice, poštni žigi in poštni obrazci ter poštne  listine, ki so povezane s poštnim prometom.Vojko Čeligoj (rojen 1938), upokojeni predmetni učitelj, raziskovalec preteklosti domačega kraja, aktiven v številnih društvih ima mnoge hobije, med drugim zbiranje poštnih znamk.Poštne znamke so pomemben simbol državnost, delimo jih na: redne, priložnostne in provizorije. Slednje so posledica določenih sprememb bodisi, inflacije, preimenovanja države… V času SFR Jugoslavije je bila velika inflacija. Vrednost jugoslovanskega dinarja se je spreminjala. Zato so stare znamke, ki so bile že v obtoku prežigosali v novo vrednost. Takšna znamka se imenuje provizorij. V uporabi je le določen čas, ko jo spet nadomesti redna znamka. In prav zaradi tega so take znamke za filateliste še posebej zanimive. K zbiranju poštnih znamk je Vojka Čeligoja vodilo zbirateljsko veselje. Spominja se otroštva. Na poti v šolo je hodil mimo pošte. Pri njej se je rad ustavil, se naslonil na okno in opazoval, kaj vse počnejo na pošti: kako žigosajo znamke in razvrščajo pošto. Vojko si je zaželel, da bi to počel tudi sam, ko bo odrasel pa četudi ne bo poštar.  

O zbiranju in proučevanju poštnih znamk nam je Vojko Čeligoj povedal:


»Filatelija mi je pri srcu od mladih let. Pri 12 letih sem začel zbirati znamke. Ne samo to, sprožil sem akcijo, da so na mojo pobudo v Ilirski Bistrici leta 1950 ustanovili filatelistično društvo. Takoj sem bil zadolžen za delo z mladino, kljub temu, da sem bil sam začetnik in še zelen osnovnošolec. Bil sem vesel tega svojega prvega zbirateljskega uspeha. Ob starejših filatelistih je bilo v društvu vedno zanimivo in poučno. Poučili smo se o zbirateljstvu, še posebej o zbiranju poštnih znamk. Tudi v sedanjem našem društvu imamo kar dosti starejših filatelistov in mladih zbirateljev.«


Vojko Čeligoj se spominja dogodka, ko je dobil prvi album za znamke:


»Leta 1950 mi je stric podaril album za znamke. Delal je v zaporu in tam so bili zaporniki, ki so imeli mnoge ročne spretnosti. Eden zapornik mi je naredil album. Takrat ni bilo celofana in lepila. Žepke za znamke je naredil iz fotografskih folij za slikanje na rentgenu. In potem jih je razrezal. Nastal je album, ki sem ga dobil v dar. Sem bil zelo vesel. In tako sem lahko svoje znamke vlagal v svoj pravi album. Zbiral sem predvsem rabljene znamke, saj za nakup novih ni bilo denarja. Sem bil vesel, če sem dobil kakšno znamko več, da sem jo zamenjal. Moj prvi album me je samo vzpodbudil za še bolj marljivo zbiranje znamk.«  


Vojko Čeligoj je začel z zbiranjem predvsem jugoslovanskih znamk. Po razpadu Titove Jugoslavije se je krog zbiranja znamk povečal na nove države: Makedonijo, Srbijo in seveda na Slovenijo. Gotovo si vsak slovenski filatelist želi najprej zbrati znamke svoje domovine. Danes se Vojko še posebej posveča zbiranju hrvaških in ruskih znamk.


»Že dvajset let si dopisujem z nekim Rusom, filatelistom. On meni piše po rusko, jaz pa njemu po slovensko. Izmenjujeva si znamke. Jaz njemu pošljem nove slovenske, on pa meni nove ruske znamke. In oba se razumeva, čeprav piševa vsak v svojem jeziku.«


Vojko Čeligoj je predsednik Primorskega numizmatičnega društva v Ilirski Bistrici, ki vključuje tudi filatelistično sekcijo in obsežne aktivnosti s šolsko mladino. V okviru društva so pred nekaj leti začeli izdajati t. i osebne znamke, ki jih posvetijo nekaterim posameznikom, pomembnim za bistriško občino. O teh osebnih znamkah je povedal:


»Zadnje tri leta je dala slovenska pošta priliko, da  lahko posameznik ali društvo izda osebno znamko po svoji želji. Ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Uporaba, telefonov in elektronsko pošiljanje pošte je gotovo zelo zmanjšalo poštni pisemski promet. Manj se piše kartice in kupuje znamke. Zato pošta išče nove možnosti, kako bi prišla do kupca, in kako bi znamka zopet prišla v veljavo. Zato je slovenska pošta dala priložnost, da posameznik lahko izda svojo znamko. Na primer, izda jo privatnik v poslovne namene. Neka gostilna na bistriškem na primer, je proslavila 130-letnico delovanja in ob tej priliki izdala znamko. Obstajajo pravila, kako lahko izdate tako znamko. Mi v društvu smo se odločili, da bomo na osebnih znamkah predstavili pomembne bistriške domačine. Doslej smo izdali dvanajst osebnih poštnih znamk. In bile so lepo sprejete.«  


Kot pravi Vojko Čeligoj je filatelija široko področje. Filatelist se mora odločiti, kaj bo zbiral. In to učijo tudi mlade filateliste. Zbiratelj se mora čimprej opredeliti, kaj bo zbiral, saj je ob obilici znamk, ki jih izdajajo po svetu, lahko povsem zmeden. O zbiranju poštnih znamk je Vojko povedal:


»Znamke zbiram od dvanajstega leta. Že za časa Jugoslavije sem začel z zbiranjem in to od leta 1949. Če zbiraš znamke ene države, je dobro, da imaš komplet. In potem iz tega delaš zbirke. Na primer, znamke kraljevine SHS. V času Jugoslavije je bil Tito pogosta tema na znamkah. Bilo je veliko znamk za skoke v Planici, za sarajevsko zimsko olimpijado leta 1984... Imam tudi zbirko slovenskih znamk, od osamosvojitve naprej. Z izdajanjem poštnih znamk pošta omejuje tudi sama sebe. S poplavo izdanih znamk bi lahko le razvrednotila svoje delo. Letno jih izda med dvajset in trideset. Vsaka nova izdana znamka je za filateliste praznik, zato moraš biti prvi na pošti, da dobiš nove znamke, da iz pol odvzameš znamke s priveski, ki jih nekateri zbirajo, da kupiš spominske ovitke, da odtisneš poštni žig dneva izdaje itd. Otroci težko zbirajo nove znamke, ker to veliko stane. Zato so že uporabljene znamke na pisemskih ovitkih, opremljene s potovanimi žigi in drugimi poštnimi oznakami še bolj zanimivi! Povedati moram še, da sodimo med države z res lepimi znamkami.« 


Vojka Čeligoja smo vprašali, če je pri zbiranju na kaj še posebej pozoren.


»Težko je reči, sedaj bom pa zbiral ves svet, saj se izgubiš. Vsega tudi ne moreš zbirati, ker je drago, zato se moraš opredeliti. Je cenejše in bolj dosegljivo. Zato je odločitev za tematsko zbiranje po motivih edina rešitev. Eni zbirajo metuljčke, planinske motive, drugi rožice, tretji samo šport, olimpijske znamke in avtomobile. V zadnjem času je vabljiva tematika vesoljska plovila ali celo motivi s pogledi v vesolje. Tematsko zbiranje je rešitev iz množice znamk, ki izidejo vsako leto. Jaz selekcioniram zbiranje. Odločil sem se za planinstvo. To mi je pri srcu.  Zbiratelji si naložimo veliko delo. Zbirke so lahko tudi zelo bogate, saj bolj kot segaš po redkih znamkah, bolj globoko je treba poseči v denarnico. Kaj bi se vse spregledalo, če ne bi bilo zbirateljev in njihovih zbirk, zbiratelji namreč odkrivamo mnoge posebnosti, napake pri tiskanju znamk ali celo nerodnosti izdajatelja. Takšne znamke imajo lahko še dodatno vrednost. Znamke kupujem in izmenjujem med prijatelji in v okviru filatelističnih društev. V društvu v času srečanj zbiratelji med seboj izmenjujemo svoje viške znamk. Zbiratelji smo povezani v društva, tudi v nacionalne zveze. V Sloveniji imamo Filatelistično zvezo Slovenije, kot strokovno združenje slovenskih filatelistov. Njeno glasilo Nova filatelija nas obvešča o posebnostih s področja filatelije doma in po svetu, pa tudi o dejavnosti društev. Dobivamo obvestila od vsepovsod. Za zbiratelje so zelo pomembni katalogi s podatki o izdanih znamkah v posamezni državi ali vseh. Po katalogu vidiš, kaj vse je bilo izdano in vidiš kaj ti v zbirki še manjka. Potem so važne tudi filatelistične trgovine ali zbirateljski sejmi, kjer lahko kupiš manjkajoče znamke.«


Vsako leto se v Sloveniji tudi organizira mednarodni sejem zbirateljstva –  COLLECTA v Ljubljani, kjer se srečujejo različni zbiratelji, med drugim tudi filatelisti. Na srečanju prirejajo različne delavnice. Letos (leta 2009) je bila organizirana delavnica za otroke z naslovom: Kako pišemo pismo. Filatelistična društva so zadolžena, da skrbijo za mlade zbiralce.


»Tudi v Ilirski Bistrici na osnovnih šolah imamo filatelistične krožke. Saj vemo, da prav mladi radi zbirajo in to vse mogoče stvari. Pri zbiranju znamk se mladi lahko mnogo naučijo. Zanimanje za delo v krožkih se zelo spreminja. Na OŠ Dragotin Kette v Ilirski Bistrici sem imel tudi do 60 otrok, danes jih je manj. Ostanejo le tisti, ki se zbirateljstva lotijo s srcem.«


O spremljanju novosti je Vojko Čeligoj povedal:


»Sam redno spremljam tudi novosti. Kupujem kataloge, med drugim Slovenico – katalog poštnih znamk, celin in žigov, kjer imamo pogled nad vsemi izdanimi slovenskimi znamkami in njihovimi cenami. Včasih pogledam tudi po internetu. Še posebej so dobrodošle informacije, ko so izdane nove osebne znamke. Ker Pošta Slovenije zaradi diskretnosti izdajateljev ne obvešča o izdanih osebnih znamkah, se moramo zbiratelji dobro potruditi in se medsebojno obveščati, da bi ugotovili, kaj je bilo izdano in kako priti do nove znamke.«   


Intervju z Vojkom Čeligojem je naredila Alja Kotar, julija 2009.

 
 
Raziskovalno infrastrukturo Slovenskega zgodovinopisja (Zgodovina Slovenije — SIstory) je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna (št. IP 100.700)
Copyright © INZ. Vse pravice pridržane. Pravila portala :: Varstvo osebnih podatkov. Izvedba: Invita.si