Napredno iskanje
Kategorija
Skupina
Generacija
Sortiraj po
Smer
Iskanje po vsebini, ki vsebuje:
  slike
  video
  zvok
  pdf
 
 
 
Vzeto iz: Poštar zvoni samo dvakrat. Zgodovinska raziskovalna naloga, Ko še ni bilo mobitelov. OŠ  Primoža Trubarja Laško. Mentorici: Biljana Jošovc in Savina Radišek Kuhar, avtorji: Tjaša Hohkraut, Simona Marot, Urška Plevnik, Tjaša Kerin, Barbara Jančič, Maša Bartol, Špela Vrbovšek, Sabina Kafexhiu, Zinka Kovač, Urška Rozman in Lea Polak. Laško, 2007, str. 30–31.  POŠTNI ŽIGI IN ZNAMKE

Žig je največkrat narejen iz kovine, ki je gravirana ter ima v sredini vstavljen dodatni sistem za spreminjanje datuma. Izdelujejo se tudi iz trde plastike ali iz gume. Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno imensko vrednostjo, državo in poštnim podjetjem, ki jo je izdalo. Sodi v kategorijo poštnih vrednotnic, saj se uporablja za označevanje plačila poštnih storitev na pošiljkah. Znamke in žige smo razvrstili po obdobjih. Obdobja so bila:


a) obdobje do 1850


Poštne žige so začeli v habsburških deželah uporabljati leta 1751. Prva poštna znamka je bila izdana 1. maja 1840 v Veliki Britaniji.


b) od 1850 do 1918


1. junija 1850 so na današnjem slovenskem ozemlju začeli uporabljati poštne znamke. Naša najstarejša najdena znamka in žig sta iz leta 1905. Črtasti žigi so se začeli pojavljati konec 19. stoletja. V začetku 20. stoletja je bilo največ enokrožnih in dvokrožnih mostih žigov. Glavni motiv na znamkah je bil cesar Franc Jožef. Zelo zanimivi so žigi iz prve svetovne vojne. Na razglednicah ni bilo znamk, to pomeni, da pošiljatelju ni bilo potrebno plačati poštne storitve. Na žigu se vidi, kdaj in odkod je bila pošta poslana. Na žigu je pisalo Feldpost, kar pomeni vojna pošta.


c) od 1918 do 1941


V tem obdobju so se pojavili dvojezični slovensko-srbski (cirilični) poštni žigi in znamke. Najpogostejši motivi do leta 1921 so bili »verigarji«. Ime so dobile po liku sužnja, ki trga verige. Znamke v Kraljevini Jugoslaviji v glavnem prikazujejo le kralja Aleksandra.


č) obdobje okupacije


Najprej so okupatorji hoteli povsem odpraviti slovenska ime krajev na trgih, a po kapitulaciji Italije so ostali nemško-slovenski. Tudi med 2. svetovno vojno so vojaki pošiljali pošto brez znamk in z besedo vojna pošta. V civilni pošti so bile v uporabi redne italijanske, nemške in madžarske znamke.

 
 
Raziskovalno infrastrukturo Slovenskega zgodovinopisja (Zgodovina Slovenije — SIstory) je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna (št. IP 100.700)
Copyright © INZ. Vse pravice pridržane. Pravila portala :: Varstvo osebnih podatkov. Izvedba: Invita.si