/
Serijske publikacije
/
Arhivi
To delo avtorja Janez Kopač je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Za obdobje od konca druge svetovne vojne do sprejetja jugoslovanske zvezne in republiških ustav aprila leta 1963 je značilno živahno dogajanje na ustavnem, še bolj pa na upravno-teritorialnem področju. Na upravnoteritorialnem področju sledimo številnim zakonskim predpisom, ki so določali območja krajevnih, okrajnih, okrožnih in nekaj časa tudi oblastnih upravnih rešitev. Pristojnosti pa so njihovim oblastnim, to je ljudskim odborom, določali zvezna ustava iz leta 1946, republiška ustava iz leta 1947 ter prav tako obojni ustavni zakon iz leta 1953 in kar nekaj zakonov o delovanju in pristojnostih njihovih ljudskih odborov. Le-ti so postopno uvajali občinsko obliko delovanja oblasti na najnižjih upravnih ravneh. Petdeseta leta 20. stoletja so tudi obdobje začetka uvajanja samoupravljanja kot značilno jugoslovanske oblike vodenja uprave in gospodarstva. Zelo pomembne so bile spremembe sredi leta 1955, ko je bil tako v Jugoslaviji kakor tudi v Sloveniji uveden t. i. komunalni sistem, kije zahteval velike in gospodarsko relativno samostojne občine, imenovane tudi komune. To so v ustavne norme postavile zvezna in republiške ustave iz leta 1963. Občine komune, ki so se oblikovale do ustave leta 1963, se na območju Slovenije niso skoraj nič spremenile do ustanovitve novih občin konec leta 1994.