Spremembe, ki jih je doživela Evropa v zadnjih dveh
desetletjih 20. stoletja, so povzročile preporod kulturnega
in zgodovinskega samorazumevanja držav vzhodne,
severovzhodne, jugovzhodne in srednjevzhodne Evrope.
Zgodovinski spomin je zaigral v skupni zavesti pomembnejšo
vlogo. Kakšne posledice ima vse to za naloge
arhivarja? Bistvene naloge ostajajo načeloma nespremenjene.
Povečal pa se je pomen priprave zakonodaje na
področju varstva podatkov in arhivov. Naloga obveščanja
je prispevala k notranji krepitvi. Večji poudarek je dobilo
samostojno raziskovalno delo arhivarja. Znatno povečan
interes za uporabo arhivalij je arhivarje primoral, da so
pričeli razvijati nove oblike stikov z javnostjo. Možnosti,
ki jih nudi uvajanje arhivskih pedagogov, oplajajo arhivske
dejavnosti. Ukvarjanje z bližnjo preteklostjo zahteva
aktivnejšo vlogo arhivarja, ki je odgovoren tudi za pozabljanje
bližnje preteklosti, najsibo namerno ali iz malomarnosti.