Ivan Cankar je v zbirki Podobe iz sanj v črtici Konec položil v usta pesnika pojme Mati, Domovina, Bog. Dušan Pirjevec je to dalje interpretiral v pojme Mati - Domačija - Bog in še dodatno Mati = življenje; Domovina = Mladost; Bog = Ljubezen. V tem smislu se gibljeta tudi Cankarjeva ruralnost in odnos do matere. Tod obravnavana črtica Naš laz to še zlasti kaže. Poimenovanje laza je po frekvenci niansiranega besedišča izjemno bogato. Isto velja za materin odnos do laza in do lastne zemlje nasploh. Vse sega od realnih misli v zamaknjenost in v smrt. Središčne besede v črtici so zemlja, mati, dom, lastnina, povezane s svojilnimi zaimki in besedami predanosti ruralnim občutkom. Prežihova novela Borba izraža podobne občutke. Ob najemniški in lastni zemlji in težavah pri tem pa se kaže več teže. Nosi jo zlasti oče. Skrbi, ljubezen in strah pred zemljo in lastniki pa prehajajo tudi na družino. Hrepenenje in strah sežeta celo v kozmos. Smrt je pretresljiv, realni in mistični pojav. Zato se javljata v noveli dostikrat besedi Bog in molitev (kot velelnik), zlasti ob smrti živine, ob uničenem pridelku in ob človeški smrti. Monumentalno je izrisana smrt Vorančeve sestre. Nakup lastne majhne kmetije povzroči kipenje očetove kmetske narave. Teža je v čustvih, v delu in neomajni volji. Prežihova novela ima v vseh okolnostih več moške sile in odločnosti, čeprav ji liričnosti ne manjka. Cankarjeva črtica je bolj lirična. Tragiko in imanentno družbeno kritiko je zaznati pri obeh, nekoliko več pri Vorancu. Odnosi do zemlje, pogojeni materialno, čustveno, socialno in kozmično, so dobili pri obeh pisateljih tehten literarni izraz.