Od sredine štiridesetih let 20. stoletja so številne države začele reformirati in širiti svoje šolske sisteme. Poleg spreminjanja zakonodaje šolskega sistema in učnih načrtov ter usposabljanja učiteljev so te izobraževalne reforme vplivale tudi na zasnovo in gradnjo šolskih prostorov. Predavanje bo obravnavalo multilateralizem na področju izobraževanja od štiridesetih do sedemdesetih let 20. stoletja. Poudarek bo na vlogi mednarodnih organizacij, kot so International Bureau of Education, UNESCO, OECD in Komisija za šolske zgradbe UIA, ter na njihovem vplivu na normative, prostorske programe in gradbene prakse v nacionalnih in regionalnih okoljih Jugoslavije, Avstrije, Maroka in Mehike. Analiza bo pokazala pot preobrazbe od humanističnih idealov izobraževanja v zgodnjem povojnem obdobju do prehoda k načrtovanju delovne sile in povezovanju izobraževanja z gospodarsko rastjo v šestdesetih letih 20. stoletja, kakor je ta pristop propagiral OECD. Obravnavano bo tudi sodelovanje med pedagogi in arhitekti, pri katerem so bila načela reformske pedagogike le deloma prenesena na področje šolske arhitekture.