Predstavitev se osredotoča na boj med kapitalom in delom ter proizvodnjo neenakosti v majhnem mestecu Głown v osrednji Poljski. Tamkajšnja lokalna specializacija v industriji proizvodnje spodnjega perila se je začela leta 1949, ko je skupina 25 delavcev odprla šivalnico, ki pod drugim imenom obstaja še danes. V zadnjih 70 letih je bila industrija nedrčkov v Głownu priča različnim oblikam organizacije dela: domačemu šivanju v sklopu domače industrije, socialističnim velikim tovarniškim delavnicam, ki so zaposlovale več kot 2000 delavcev, napol legalnim zasebnim podjetniškim delavnicam. Zaradi svoje lege v polobrobni vzhodni Evropi se je Głown znašel na sredini »dirke proti dnu« svetovne industrije oblačil: po eni strani so zahodnoevropske blagovne znamke tam oddajale delo zunanjim izvajalcem, obenem pa je od tam naprej bilo delo oddajano podizvajalcem na Vzhod. Čeprav gre za lokalno zgodbo, se v njej združujejo različni segmenti - državni predpisi mednarodni potrošniki, zahodnoevropske blagovne znamke in delavci, povezani v globalne verige. Z osredotočanjem na dolgoročne spremembe v industriji je ključen poudarek raziskave na učinku, ki so ga na to majhno mestece imeli različni politični in gospodarski sistemi. Raziskovalka je analizirala načine kako je bilo zadružno gibanje od spodaj navzgor sprejeto v centralno načrtovano gospodarstvo v obdobju stalinizma, kar je privedlo do njegove širitve. V času državnega socializma je zadruga postala središče proizvodnje spodnjega perila na Poljskem z več kot dva tisoč zaposlenimi in milijoni prodanih nedrčkov. Svoj prvi podizvajalski posel je sklenila za zahodnonemško blagovno znamko Felina. Po letu 1989 se zadruga sicer ni privatizirala, vendar se je hitro preimenovala, spremenila ime znamke in vodstvo ter podpisala pogodbo o zunanjem izvajanju z drugo nemško stranko, družbo Triumph International, kar ji je omogočilo razcvet v težkih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Hkrati je Głowno v času hitre rasti zasebnega sektorja v postsocialističnem obdobju postalo tudi središče več sto malih šivalnih delavnic, ki so imele koristi od velikega povpraševanja postsocialističnih strank. "Zlati časi" zadruge in zasebnega sektorja so že zdavnaj minili, industrija v Głownu pa je v zatonu, saj so poljski proizvodni stroški postali previsoki v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami, kot je Ukrajina, pa tudi z Bližnjim vzhodom in nazadnje z južno Azijo. Na podlagi ustne zgodovine, pridobljene preko intervjujev z ljudmi, ki delajo v javnih in zasebnih podjetjih, raziskava osvetli kako ljudje razumejo, analizirajo in ocenjujejo spremembe v globalnih dobavnih verigah in delovnih režimih. Poseben poudarek je na načine kako delavci in lastniki podjetij mobilizirajo kategorije mednarodnega reda, rasne in spolne hierarhije ter spolnosti pri osmišljanju družbenih sprememb, ki so jih doživeli.