"Kolonializem, imperij in čas v zapisih in fotografijah Vladimirja Markova" V 1910-ih je umetnik in umetnostni zgodovinar Voldemārs Matvejs (s vzdevkom Vladimir Markov) v Peterburgu ustvaril prve spise v ruščini na temo oceanske, afriške in severnoazijske umetnosti (dve sta bili objavljeni kot knjigi, ena o Umetnosti severne Azije je izgubljena). V spisih Markov kartira korpus približno 150 predmetov, ki jih razglasi za "primitivno umetnost". Johannin projekt preučuje Markove spise in korpus predmetov, ki so v njih upodobljeni. Natančneje se sprašuje, zakaj je bil Markov navdušen nad temi predmeti in kako jih je svojemu rusko govorečemu občinstvu prvič predstavil kot 'umetnost'. Metodološko se njen projekt zgleduje po Latourjevi teoriji akter-mreža, in zgodovini vednosti. V skladu z Latourjevim narekom »sledi akterjem!« spremlja različne poti predmetov, do njihovega pojava v Markovih publikacijah. Pri tem izpostavlja različne faze potovanja teh predmetov iz konteksta njihovega izvora do trenutka ko se znajdejo v evropskih zbirkah in korpus evropske umetnosti. Predmeti tako doživljajo korenite spremembe - iz vsakdanjih in obrednih v etnografske predmete, nato v razstavne predmete, zaprašene primerke, revijalne predmete, in nazadnje v umetniške predmete. Da bi bolje razumeli njihov prehod iz etnografskih k umetniškim predmetom, raziskovalka preučuje ideje in publikacije iz katerih je Markov črpal pri svojem delu: etnografsko raziskovalno literaturo, muzejske vodnike, pa tudi umetnostnozgodovinske publikacije. Njena disertacija tako analizira, kako Markov ustvarja "umetnost Afrike" in "umetnost Oceanije" za svoje bralstvo. Ena od njenih glavnih hipotez je, da ima v tem procesu kategorija 'časa' osrednjo vlogo: ideja 'primitivnega' vstopi na oder evropske misli ravno takrat, ko to mišljenje samo pridobi zgodovinski indeks. Že v imperialni in kolonialni etnografiji se predmeti - ne glede na njihovo starost - berejo kot indici prazgodovine in zgodnje zgodovine človeka. Iskanje zgodovinskih nacionalnih in imperialnih 'izvorov' je prisotno v Peterburgu s preloma stoletja in zaznavno v Markovih spisih. Raziskovalni projekt prispeva k analizi medsebojnih povezav in omrežij med etnografijo in umetnostjo v Evropi na prelomu stoletja, preučuje umetniško apropriacijo etnografije in arheologije, njene globalne imperialne in kolonialne temelje, ter tovrstno apropriacijo obravnava kot avtentičen sodoben projekt samopozicioniranja.