Slovenci so na Bledu avgusta 1858 pripravili praznovanje v čast osemindvajsetega rojstnega dneva cesarja Franca Jožefa I. in slovenost v počastitev rojstva prestolonaslednika Rudolfa. Po politični odjugi v habsburški monarhiji v šestdesetih letih 19. stoletja so se Slovenci začeli povezovati in javno opozarjati na narodne pravice. Najbrž pod vtisom podobnih čeških in nemških shodov so v letih 1861 in 1862 na veliki šmaren na Bledu priredili veliki narodni srečanji. Leta 1861 so z navdušenjem sprejeli predloga dr. Lovra Tomana za pesniško in pisateljsko tekmovanje ter za zbiranje prispevkov za Jugoslovansko akademijo, katere pobudnik je bil džakovski škof Josip Juraj Strossmayer. Srečanja leta 1862 so se udeležili tudi številni gostje iz Hrvaške. V letu 1863 so organizirana srečanja na Bledu nadomestile proslave v drugih krajih.