Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je politični zemljevid vzhodne in jugovzhodne Evrope doživel dramatične spremembe, ki jih nekateri zgodovinarji primerjajo z vplivom versajskih pogodb po prvi svetovni vojni. V tem času je samo na ozemlju SFRJ nastalo šest novih držav. Razpad SFRJ torej ni bil osamljen proces v zgodovinskem toku, čeprav po krvavem davku, ki so ga plačali državljani nekdanje skupne države, bistveno presega podobne dogodke v okolici. V državah, ki so nastale na ozemlju SFRJ, je kot posledica prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni prišlo do časovno neusklajenih in ločenih procesov demokratizacije in politične tranzicije. Pri tem je do največjih razlik prišlo v primeru Slovenije in Srbije, saj so se volivci v Sloveniji odločili za približevanje Evropi in svetu, medtem ko so v Srbiji raje izbrali pot, ki je vodila v izolacijo in spopad s preostankom sveta.