V slovenski politiki dvajsetih let je na programski ravni prevladoval demokratični koncept parlamentarne in socialne države, ki naj uresničuje vse temeljne človekove in državljanske pravice ter svoboščine. V tridesetih letih se je uveljavila misel o korporativni državi in t. i. disciplinirani demokraciji, ki stajo podpirali tako katoliška kot liberalna politika. Kontinuiteto z demokratično mislijo dvajsetih let je vzdrževalo Kmečko-delavsko in ljudskofrontno gibanje, oblikovano zunaj obeh vodilnih političnih taborov. V realnem življenju je bila demokracija ujetnica politike in ideologije, dojemali pa so jo predvsem kot sredstvo oblasti določene družbene skupine.