Osrednja tema slovenske zgodovine od sredine 19. stoletja je bilo vprašanje naroda, vprašanje narodnega ozemlja (do kod to sega) in tudi vprašanje oblasti nad tem ozemljem. To je bilo vprašanje državnosti. Narod - ozemlje - oblast so bistveni pogoji države. V slovenskem primeru je šlo za narodno državo, s katero je - s pretrganjem državnopravnih vezi z jugoslovansko državo leta 1991 - narod postal nacija. Avtor pregledno prikaže poglede in dejanja slovenske politike glede lastne državnosti v času, ko so Slovenci živeli v okviru drugih državnih tvorb od prvega političnega programa dalje.