To so bile zadnje besede, ki jih je upokojeni avstrijski major judovskega rodu, Kornel Abel, 2. februarja 1940 iz Weimarja poslal pokojninskemu uradu na Dunaju. V dopisu mu je sporočil novo številko tekočega računa (št. 4521), odprtega pri poštnem uradu v Erfurtu, kajti iz tehtnih razlogov je namreč moral za dolgo časa odpotovati. Kam? Od takrat se je za njim izgubila vsaka sled.