Mariborsko industrijo je postavila na noge kopica danes več ali manj neznanih inovatorjev. Med njimi je prednjačil Franz Swaty (1855–1907), potomec družine gradbenih inženirjev iz Spodnje Avstrije, Dunaja in Mainza. Mariborčani so odprtih rok sprejeli Swatyjevo umetnost brušenja, ki v veliko večjem in bolj tekmovalnem Dunaju bržkone ne bi imela velikanske prihodnosti. Swatyji dveh rodov so služili vsakodnevni dunajski kruh kot mestni gradbeniki. Dunajski F. Swaty iz tretje generacije je postal tehnični kemik in celo trgovec po študiju na dunajski Tehniški visoki šoli. Podjetje Swaty na Dunaju ni uradno izdelovalo brusov. V oni dobi je bilo na ducate proizvajalcev brusilnih orodij ob številnih kemijskih podjetij na Dunaju, vendar nobeno od njih ni moglo biti neposredno povezano s Swatyjevo družino. F. Swatyju (*1826) in njegovemu sinu F. Swatyju (*1855) verjetno ni prijalo odpreti konkurenčno podjetje za proizvodnjo brusilnih orodij pod njunim imenom, dokler se F. Swaty (*1826) ni upokojil pri mestnem Dunajskem gradbenem inženirskem oddelku leta 1875/76, njegov oče pa je umrl leta 1871. Odtlej je verjetno imel več možnosti kot zasebni proizvajalec, vendar še vedno ni svojega podjetja registriral za proizvodnjo brusilnih orodij ali proizvodnjo brusov kjer koli na Dunaju. F. Swaty (*1826) in njegov oče sta registrirala poslovanje samo s pravico dunajskih inženirjev, ki so jih pooblastili in prisegli državni organi. Sedež sta imela kar v domačem stanovanju na Dunaju. F. Swaty (*1826) ni navajal nobenih nadaljnjih specifikacij svojih podjetij. Čeprav sta delovala oče in sin inženir F. Swaty bivajoč ločeno ali skupaj v istem dunajskem stanovanju, je bil v uradnem registru vedno zapisan le en inženir z njunim imenom. Mnogi drugi dunajski inženirji so storili enako brez nadaljnje opredelitve njihovega posebnega poslovnega profila. F. Swaty (*1855) se nikoli ni prijavil na Dunaju kot kemik, proizvajalec aluminija, kovin ali katerihkoli brusov. Druga podjetja so s pridom na Dunaju uporabljala letna poročila za manjše ali večje oglaševanje, toda F. Swaty (*1826) in njegov oče nista dala zapisati nič drugega poleg imena, naslova in tehnične izobrazbe. Inženirsko brusilno podjetje Swaty med dunajskimi podjetji ni bilo nikoli zapisano. Swaty je izkoristil prelomnico stoletij kot posameznik željan uspeha, pa četudi na periferiji države, saj so bili na Dunaj le šibko vezani osebni spomini njegovih prednikov. Med pripadniki različnih družbenih skupin Maribora si je ustvaril ugled, ko je leta 1886 odprl tovarno oziroma podružnico v Mariboru, ki jo je kmalu razširil. V ZDA je prodal veliko brusov in sorodnih orodij, saj je Swaty dobil tako priljubljeno tržno znamko, da tovarna v Mariboru še vedno uporablja njegovo ime. Kako se velemestni domala neznani inovator počuti po uspehu v provinci? F. Swaty (*1855) se je poročil z Franzisko Marijo Wenedikter (Fanny,*1863), potomko nekdanjega lastnika graščine Kozjak nad Pesnico v Zgornji Kungoti na hribih nad severom Maribora. Swaty (*1855) ni govoril veliko v slovenskem jeziku. Z brusi je dobil številna priznanja na Dunaju, v Mariboru, Gradcu, Erfurtu, Kölnu in Wiesbadnu, nedaleč od rojstnega kraja svojega deda. To je bila zgodba o uspehu, vendar je imela žalostno plat. Dokončno je omahnil pred kulminacijo lokalnih narodnostnih zdrah v prvi svetovni vojni. Umrl je 19. 6. 1907 v Mariboru po kronični bolezni ledvic, ki jo je verjetno povzročila uporaba kemijskih spojin pri proizvodnji brusov v škodljivem prahu.