/
Serijske publikacije
/
Zgodovina za vse
Delovna, spolna in družbena hierarhija na podeželju: žene kmetov in dékle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja
Avtor(ji):Maria Papathanassiou
Soavtor(ji):Borut Batagelj (ur.), Simon Zupan (prev.), Tina Bahovec (prev.)
Leto:2015
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:2015-1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:3.03MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file23147
Opis
Prispevek obravnava življenje kmečkih žena (Bäuerinnen) in dékel (Mägde) v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in temelji predvsem na avtobiografskih zapisih, delu bogatega gradiva, ki ga hrani Univerza na Dunaju. O (meščanskih) služkinjah in njihovem odnosu do žensk (večinoma meščanskega) srednjega razreda, ki so jim služile, je bilo napisanega že veliko, zelo malo pa o ženah kmetov in déklah, ki so svoje delo opravljale v povsem drugačnem kontekstu in večji del skupaj z gospodarjevo ženo. Prispevek obravnava dinamiko med delom, spolom in družbenim položajem. Na avstrijskih kmetijah (še posebej v avstrijskih Vzhodnih Alpah, kjer je bila delovna sila, ki je morala ves čas skrbeti za živino, ključnega pomena za gospodarstvo) so posli običajno predstavljali glavnino delovne sile. Delovna hierarhija se je formalno in v praksi oblikovala po spolu in starosti. Žene kmetov so bile sodelavke, hkrati pa so vodile dékle. Slednje za gospodarja in njegovo ženo niso bile nujno tujke. Nekatere so bile hčere kmečkih delavcev in/ ali bajtarjev, ki so bili pod »zaščito« kmetov, druge (običajno nezakonske) posvojenke, ki so odraščale na kmetiji, daljne sorodnice in celo (pravzaprav pogosto) sorodnice bodisi gospodarja ali njegove žene – včasih kot tete, sestre ali hčere. Žene kmetov so pred poroko običajno služile kot dékle in so imele podobne izkušnje kot ženske, ki so delale zanje. To odpira več vprašanj o vplivu odnosov in življenjskih izkušenj na delo in odnose v kontekstu dela.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/38418
- naslov
- Delovna, spolna in družbena hierarhija na podeželju: žene kmetov in dékle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja
- Rural labour, gender and social hierarchies: Peasants’ wives and female rural servants in Austria during the late 19th and the first decades of the 20th century
- ustvarjalec
- Maria Papathanassiou
- soavtor
- Borut Batagelj (ur.)
- Simon Zupan (prev.)
- Tina Bahovec (prev.)
- predmet
- delo na podeželju
- spol
- ženske
- kmečke žene
- dékle
- kmečko gospodinjstvo
- gorska območja
- avstrijske Alpe
- rural labour
- gender
- women
- peasant women
- female servants
- peasant household
- mountainous regions
- Austrian Alps
- opis
- Prispevek obravnava življenje kmečkih žena (Bäuerinnen) in dékel (Mägde) v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in temelji predvsem na avtobiografskih zapisih, delu bogatega gradiva, ki ga hrani Univerza na Dunaju. O (meščanskih) služkinjah in njihovem odnosu do žensk (večinoma meščanskega) srednjega razreda, ki so jim služile, je bilo napisanega že veliko, zelo malo pa o ženah kmetov in déklah, ki so svoje delo opravljale v povsem drugačnem kontekstu in večji del skupaj z gospodarjevo ženo. Prispevek obravnava dinamiko med delom, spolom in družbenim položajem. Na avstrijskih kmetijah (še posebej v avstrijskih Vzhodnih Alpah, kjer je bila delovna sila, ki je morala ves čas skrbeti za živino, ključnega pomena za gospodarstvo) so posli običajno predstavljali glavnino delovne sile. Delovna hierarhija se je formalno in v praksi oblikovala po spolu in starosti. Žene kmetov so bile sodelavke, hkrati pa so vodile dékle. Slednje za gospodarja in njegovo ženo niso bile nujno tujke. Nekatere so bile hčere kmečkih delavcev in/ ali bajtarjev, ki so bili pod »zaščito« kmetov, druge (običajno nezakonske) posvojenke, ki so odraščale na kmetiji, daljne sorodnice in celo (pravzaprav pogosto) sorodnice bodisi gospodarja ali njegove žene – včasih kot tete, sestre ali hčere. Žene kmetov so pred poroko običajno služile kot dékle in so imele podobne izkušnje kot ženske, ki so delale zanje. To odpira več vprašanj o vplivu odnosov in življenjskih izkušenj na delo in odnose v kontekstu dela.
- The paper deals with peasants’ wives (Bäuerinnen) and female rural servants (Mägde) in Austria during the late 19th and the first decades of the 20th century), drawing mainly on autobiographical records kept at a rich documentation of the University of Vienna. Much has been written on (urban) female servants and their relation to (mostly upper) middle class women they served, but very little on peasants’ wives and female rural servants, the latter working within a completely different context and for the most part together with the peasant’s wife. The paper examines the dynamics between work, gender and social position. On austrian farms (especially in the Eastern Austrian Alps, where animal husbandry, demanding permanent labour force was crucial to the economy) rural servants usually constituted the main part of a farm’s labour force. There functioned an work hierarchy formally and essentially structured along gender and age. Peasants’ wives functioned as co-workers but also heads of the groups of female rural servants. The latter were not necessarily strangers to the peasant couple. They could be children of agricultural labourers and/or cottagers “protected” by the peasants, they could be (usually illegitimate) foster children having grown up in the farm, distant relatives and even (in fact often) close relatives of either the peasant himself or his wife – they could be their aunts, sisters or daughters. On their part peasants’ wives had usually worked as female rural servants before their marriage and had then similar experiences to the women who worked on their behalf. Questions arise as to the ways various relations and living experiences interacted with work and relations within its context.
- založnik
- Zgodovinsko društvo Celje
- datum
- 2015
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd