Novica o prvi svetovni vojni, ki se je začela 28. 7. 1914, je med Prekmurce prispela 31. julija 1914, ko je mobilizacija zajela okoli 2000 vojnih obveznikov. Ti so bili pretežno uvrščeni v 18. in 20. honvendski (domobranski) polk ter v 48. in 83. cesarsko-kraljevi pehotni polk. O novicah z bojišč so prebivalce obveščale Kleklove Novine, ki so predvsem v letih 1914–1915 intenzivno poročale o ranjenih in padlih, po letu 1916 nekoliko manj in so več pozornosti posvečale dogodkom v zaledju. Vojna leta je v svojih spominih opisoval tudi duhovnik Ivan Jerič, ki ga je vojna vihra doletela že junija 1914 v Sarajevu ter nato leta 1915 na soškem bojišču, kjer je ostal vse do konca vojne. V evangeličanski cerkveni občini Puconci je duhovnik Adam Luthar vodil posebno matično knjigo, v kateri je zapisoval podatke o mobiliziranih in padlih. Seznam obsega 487 imen mobiliziranih vojakov, od katerih jih je do leta 1919 padlo 93, 60 pa jih je bilo v tem letu pogrešanih. Novice z bojišč je objavljal tudi list MeV – »Murazsombat es Videke« (Murska Sobota in okolica), ki je več pozornosti posvečal pismom vojakov. O bojih dobrovniških fantov je pričevanja zbral Attila Kovacs, Gordana Šovegeš – Lipovšek pa je preučevala pisma vojaka Janka Zsigmonda, ki se je štiri leta bojeval na vzhodnem bojišču, in njegove žene Matilde. Večina prekmurskih vojakov se je borila na vzhodnem bojišču, kjer je bilo med njimi v letih 1914‒1917 okoli 1600 žrtev. Okoli 100 vojakov je za vedno ostalo na balkanskem bojišču, na soškem bojišču pa naj bi v letih od 1915 do 1918 padlo okoli 200 prekmurskih vojakov. Med prekmurskimi vojaki je bilo odlikovanih 495 vojakov, ki so služili v različnih rodovih avstro-ogrske vojske. V Prekmurju je 11 spominskih obeležij padlim vojakom, v glavnem so to spominske plošče na fasadah cerkva in kapel. Skoraj vsaka prekmurska vas je v vojni izgubila katerega izmed vaščanov, žal je po 100 letih spomin nanje zbledel, tako kot so zbledeli tudi napisi na vaških pokopališčih. Prav je, da se jih spomnimo vsaj ob tej obletnici, saj so bili žrtve nesmiselne vojne, zaradi kasnejših zgodovinskih dogodkov pa po krivem prepuščeni pozabi.