Dokaj sistematičen in v potrebni meri izčrpen prispevek dr. Aleša Gabriča o slovenščini v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) in okoli se žal zaključi prezgodaj, z obravnavo nekaterih navedb o takrat odmevnem posvetu Socialistične zveze delov-nega ljudstva Slovenije (SZDL) v Portorožu14. in 15. maja 1979. Za kasnejše aktivnosti na tem področju manjka zlasti navajanje sporočil s tega posveta, v katerih se med drugim zahteva, da se izpopolni jezikovna regulativa (ureditev) in praksa v delovanju znotraj organizacij Splošne ljudske obrambe (SLO), da se pri vseh oblikah vzgoje (in usposabljanja) na področju obrambe spoštuje slovenščina kot jezik družbenega okolja, da se ustrezno uredi uporaba jezikov v vojaškem šolstvu, vojaških prireditvah, poslovanju vojaških ustanov. Predlagan je bil posvet o ureditvi, problemih in izkušnjah v JLA z obravnavanega vidika. Pomembna pa je bila zaveza, da se v SZDL ob tesnem sodelovanju s Slavističnim društvom vzpostavi sekcija kot stalna oblika za spremljanje vprašanj jezikovne problematike, srečevanj in posvetovanj vseh družbenih dejavnikov na tem področju, ki naj bi z usmeritvami in zgledi vodili do boljše urejenosti in prakse. S kasnejšim oblikovanjem take organizacijske oblike, ki je bila - namesto sekcija - ustrezneje poimenovana kot svet (za slovenščino v javnosti) se je pravzaprav začelo in uspešno nadaljevalo delovanje na številnih področjih, posebej pa na izseku, ki je predmet naše obravnave.