Prispevek obravnava metodološka vprašanja, s katerimi se je avtorica srečala pri snemanju in analizi pričevanj za raziskavo o vsakdanjem življenju v socializmu. Prvi del prispevka je name-njen vprašanjem glede izbire raziskovalne metode in snemanja pričevanj. Avtorica pri tem opiše, kakšne so bile njene izkušnje s terenskim delom, kako se je oblikoval odnos med njo in pričevalci ter kako so različni dejavniki vplivali na dinamiko pričevanja. Drugi del prispevka se ukvarja s tistimi vprašanji, ki se nanašajo na vsebinsko analizo, pri čemer se avtorica sprašuje, kakšna je pravzaprav podoba preteklosti, ki izhaja iz pričevanj. Vidimo lahko, da so spomini in razmišljanje o preteklosti refleksija na osnovi individualnih izkušenj, hkrati pa so močno odvisni tudi od trenutne vpetosti pričevalca v okolje in prostor. Iz zbranih pričevanj vidimo, v kakšni meri so na naracije vplivali okolje, iz katerega pričevalci izhajajo, družinske zgodovinske izkušnje, čas gospodarske krize in družbenega nezadovoljstva, v katerem so posnetki nastali, ali vpetost v širši družbeni okvir, kjer imajo pomembno vlogo tudi različni javni diskurzi. Raznoliki pogledi na preteklost, ki so nastali zaradi teh dejavnikov, so pomembno gradivo za razumevanje družbenih procesov v socializmu in postsocializmu, pri tem pa je nujna njihova znanstvena obdelava