Avtorica se v prispevku osredotoča na razumevanje prepletenosti dela in prostega časa v obdo-bju socialistične Slovenije/Jugoslavije (1945-91). Zanima jo, kakšen pomen so ženske pripisovale prostemu času, ki je bil v socializmu, v odnosu do plačanega dela, dojet kot nagrada za delavce,. Predvsem pa jo zanima, kako so izkusile svoj prosti čas v odnosu do neplačanega gospodinjskega dela, skozi perspektivo t. i. »dvojnega bremena« v socializmu, in kako gledajo nanj danes, v kon-tekstu kapitalistične tržne ekonomije. Prispevek temelji na analizi terenskega dela, osredotočenega na intervjuje z upokojenimi sogovornicami, s prikazovanjem vsakdanje ravni življenja posame-znic, torej na mikro ravni. Z uporabo pristopa »ustne zgodovine« članek ne želi rekonstruirati socialistične preteklosti in je kronološko zapisati, ampak skuša prikazati perspektivo, ki temelji na izkušnjah žensk in njihovih vsakdanjih praksah ter tako prispevati dodaten prikaz k že obstoječe-mu političnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu prikazu