Avtorica se v prispevku posveča politični dejavnosti mariborskega skladatelja in komunista Le-ona Novaka v tridesetih letih 20. stoletja in v prvih mesecih nemške okupacije. Spomladi 1941 je bil po vzpostavitvi okupacijske oblasti v Mariboru med organizatorji partizanskega upora, jeseni istega leta pa ga je Gestapo aretiral, po hudem mučenju je bil ustreljen. Njegova vloga je bila v partijskih dokumentih označena kot izdajalska, zato je bil v povojnem zgodovinopisju popolnoma spregledan. Avtorica se v prispevku posveča predvsem Novakovi dejavnosti v Zvezi mladih intelektualcev (1935-1936), njegovi vlogi pri organizaciji velike mariborske tekstilne stavke (1936), njegovi politični dejavnosti ob državnozborskih volitvah (1938) ter njegovemu ilegalnemu delovanju v mesecih po okupaciji Maribora do njegove smrti. Prispevek temelji na ohranjenih arhivskih virih, spominski literaturi in ustnih virih.